Odnos med samozavestjo in stresom je zapleten, saj sta ta dejavnika medsebojno povezana in vplivata drug na drugega. Pomanjkanje samozavesti ima lahko psihološke posledice, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za stresne situacije. Nenehno velik stres lahko sčasoma postopno spodkopa tudi zdravo samozavest. Visoka samozavest pa nas lahko varuje pred stresnimi dogodki, medtem ko je okolje z malo stresa ugodno za posameznike z nižjo samozavestjo.
Samozavest je mnenje posameznika o samemu sebi. Oseba z zdravo, visoko samozavestjo ima na splošno pozitivno, čeprav realno samopodobo, pri čemer se zaveda svojih prednosti in slabosti ter jih sprejema. Samozavest običajno gradimo v otroštvu, vendar jo je mogoče izboljšati ali omajati tudi pozneje v življenju.
Stres se nanaša na občutke pritiska in zaskrbljenosti. Vzroki stresa so zelo različni, vendar so ti občutki pogosto povezani z vsakodnevnimi odgovornostmi in skrbmi ter so običajno izrazitejši pri ljudeh, ki nosijo večjo odgovornost. Posameznikovo dojemanje okoliščin je ravno tako pomembno kot sama dejstva teh okoliščin. Nekdo lahko novo delovno nalogo dojema kot čudovito priložnost, nekdo drug pa kot neznosno breme.
Eden od primerov medsebojnega vplivanja samozavesti in stresa je ta trenutek dojemanja. Bolj je verjetno, da bodo osebe z višjo samozavestjo pozitivno ocenile svoje zmožnosti in pri novih podvigih pričakovale uspeh. Če pričakujemo uspeh, je tudi misel o začetku novih projektov manj stresna.
To vzajemno delovanje med samozavestjo in stresom bolj škodi osebam z nizko samozavestjo. Ti posamezniki se običajno počutijo nebogljeni, nemočni in nesposobni. Ob takšnih občutkih se zdi vsaka naloga bolj zastrašujoča in celo običajne izzive dojemamo kot nepremagljive.
Ena od pogostih posledic podpovprečne samozavesti je pomanjkanje odločnosti. To lahko privede do začaranega kroga, v katerem oseba zaradi nizke samozavesti sprejme več dela, kot ga lahko opravi. S tem pa se poveča stres. Samozavest in stres lahko v takih primerih povzročita cikel negativnih povratnih informacij. Urjenje ustrezne odločnosti lahko pripomore k zmanjšanju stresa v takšnih situacijah in s tem prispeva k izboljšanju samozavesti.
Stresnim situacijam se ni mogoče vedno izogniti, vendar lahko s tehnikami za opažanje kopičenja stresa in obvladovanje tega stresa izboljšamo odnos med samozavestjo in stresom. Velik stres lahko zniža samozavest, vendar se ta učinek lahko zmanjša, če stres opazimo zgodaj. Učinek stresa na samozavest se lahko zmanjša tudi s tehnikami sproščanja, programi upravljanja s časom in drugimi orodji za obvladovanje stresa.
Avtogeni trening je tehnika sproščanja, ki vam lahko pomaga izboljšati samopodobo tako, da uspešno zmanjšuje stres vsak dan. Z redno vadbo avtogenega treninga lahko premagate tudi nespečnost, utrujenost, občutke tesnobe in celo tenzijske glavobole. V kolikor imate preveč stresa v življenju, vam avtogeni trening lahko pomaga, tudi pri povečanju samozavesti.
