anksioznostAnksioznost in depresija sta skupaj odgovorna za zelo velik del obiskov pri splošnem zdravniku. Povzročata ogromno tegob in stisk, in sicer ne le bolnikom, ampak tudi njihovim bližnjim. To lahko privede do precejšnje morbidnosti, žalosti in konfliktov v skupnosti kot celoti. Nobena skupina ni imuna na neprijetne učinke anksioznosti in depresije. Doletijo lahko kogarkoli in kadarkoli, zlasti ko obremenitve vsakdanjika in medosebnih odnosov postanejo neznosne. Imuni niso niti otroci (dejansko sta anksioznost in depresija prisotna predvsem v najstniškem obdobju) niti starejši.

Seveda je anksioznost popolnoma naraven občutek, ki ga doživljamo vsi; je temeljni del vsakdanjega življenja. Z njo povezani simptomi so običajno posledica sproščanja adrenalina ali noradrenalina iz nadledvične žleze v simpatično živčevje ter vključujejo hitrejše in močnejše bitje srca. Posameznik se tako morda prvič zave svojega srčnega utripa, kar je lahko zelo vznemirjajoče. Pospešen srčni utrip je lahko zlasti opazen med sproščanjem ali ležanjem v postelji, še posebej če ležimo z ušesom naslonjenim na vzglavnik. Med značilnosti spadajo tudi hitrejše dihanje, mrzle in potne dlani, občutek metuljčkov v trebuhu ali celo slabost, ki privede do dejanskega bljuvanja.

Vsak, ki je izpostavljen kakršnikoli obliki dražljajev, ne glede na to, ali so stresni in neprijetni ali vznemirljivi in/ali prijetni, izkusi enega ali več od teh simptomov. Naše dojemanje je tisto, ki določi, ali občutimo anksioznost ali stres, navdušenje ali veselje. ŠELE ko simptomi postanejo dolgotrajni, neprijetni ali neznosni, lahko postavimo diagnozo, da trpimo zaradi anksioznosti. Avtomobilski dirkač, športnik ali igralec na primer občuti sproščanje adrenalina pred nastopom kot prijetno vznemirjenje in razburjenje, medtem ko bi bila takšna dejavnost za večino drugih ljudi živce parajoča ter zato neprijetna in stresna.

Zdi se, da se učinki adrenalinske stimulacije seštevajo in čeprav zaradi ene stresne situacije morda ne občutimo prevelike stiske ali nelagodja, lahko več dogodkov skupaj privede do težav. V takšnem primeru je morda potreben samo en neznaten pripetljaj, ki je kaplja čez rob in nas pahne v stanje anksioznosti. Zaradi tega kopičenja stresnih dogodkov se znajdemo v položaju nenehnega in dolgotrajnega proizvajanja adrenalina, ki ga spremljajo najrazličnejši s tem povezani simptomi. Postanemo kot avtomobil, ki ga ves čas vozimo z odprto dušilno enoto. To povzroča nenehno čezmerno porabo goriva, kar nazadnje privede do okvare motorja. Podobno, ko smo ujeti v začarani krog odzivanja »boj ali beg«, ki ga povzročata anksioznost in stres, porabimo toliko energije, da nam je ostane le zelo malo in se počutimo popolnoma izčrpane. V takšnem primeru običajno nimamo dovolj energije, da bi karkoli počeli, čeprav si na zavedni ravni to resnično želimo. DEJSTVO, DA SE TELESNA ENERGIJA IZGUBLJA NA NEZAVEDNI RAVNI, JE EDEN OD GLAVNIH RAZLOGOV, DA STA UTRUJENOST IN IZČRPANOST TAKO POGOSTA SIMPTOMA ANKSIOZNOSTI IN STRESA; pravzaprav sta to lahko edina vidna simptoma. Ena od značilnosti takšne utrujenosti je, da ne pomaga nobena količina počitka ali spanca. Pravzaprav se zdi, da preveč spanja težavo še poslabša. Pomembno pa je opozoriti, da resne in daljše utrujenosti ne smete samodejno pripisati zgolj anksioznosti, ne da bi je prej temeljito proučili. Prav možno je, da je vzrok fizičnega izvora. Dejansko bi večina zdravnikov takšno utrujenost utemeljila s stresom in anksioznostjo šele potem, ko natančne preiskave ne bi pokazale očitnega fizičnega vzroka.

Simptomi anksioznosti so številni in raznoliki: vključujejo nemir, razočaranje, nezadovoljstvo, izgubo koncentracije, razdražljivost, živčnost, zmanjšan apetit, izgubo teže, nespečnost, moreče sanje, izčrpanost kljub veliki količini spanca, glavobole, vrtoglavico, omedlevice, šibkost, občutek zadihanosti, hiperventilacijo, tresenje, moteno prebavo in odvajanje urina ter slabost. To nikakor ni popoln seznam, saj je veliko simptomov anksioznosti zelo subjektivnih in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Tako se lahko vaši simptomi pojavijo samo pri vas.

Ko so postala razpoložljiva sodobnejša pomirjevala, so mnogi mislili, da je to rešitev za anksioznost. Vendar je bilo šele nekaj časa nazaj ugotovljeno, da lahko povzročijo zasvojenost ter tako fizično kot tudi psihično privajanje. V nekaterih primerih lahko povzročijo občutek besa in dejansko poslabšanje simptomov anksioznosti. Čeprav je kratkoročno uživanje morda res nujno, da bi lažje premagali trenutno krizo, pomirjeval ne smete jemati dlje časa. Izjema so nekatera pomirjevala z drugimi učinki, kot je sproščanje določenih mišic, ki jih morajo dlje časa jemati posamezniki s posebnimi zdravstvenimi težavami, pri katerih je potrebno sproščanje mišic. Takšnih primerov pa ni veliko in tako ali tako mora biti vsak, ki jemlje pomirjevala v ta namen, pod stalnim zdravniškim nadzorom. Daljše jemanje pomirjeval večinoma ni utemeljeno. Za odpravljanje anksioznosti in njenih simptomov obstajajo drugi načini, obravnavani v nadaljevanju.

Druga pogosta kemikalija, ki povzroča zasvojenost in h kateri se pri soočanju s stresom in anksioznostjo zateče veliko ljudi, je seveda alkohol. Žal odvisnost nastopi zelo počasi in zahrbtno in običajno je posameznik že povsem zasvojen, še preden se tega zave. To zavedanje in družbene posledice alkoholizma so pogosto vzrok dodatnega stresa in anksioznosti zasvojenca ter njegove družine in prijateljev.

 

Kako si lahko pomagamo?

anksioznost simptomiNajprej morate opredeliti glavne težavne simptome in vzroke anksioznosti tako, da sestavite seznam ljudi, krajev in situacij, zaradi katerih ste trenutno napeti, zaskrbljeni ali prestrašeni ali ki so imeli na vas tak učinek v preteklosti. Pogosto lahko že z oblikovanjem takšnega seznama in zavedanjem vzrokov naše anksioznosti zmanjšamo anksioznost tudi za 70 % preprosto tako, da se izogibamo ljudem, situacijam in drugim stvarem, zaradi katerih občutimo tesnobo, dokler ne postanemo uspešnejši pri odpravljanju vzrokov. Takšno ravnanje je morda potrebno, da se lahko spopademo z anksioznostjo, ki je na začetku lahko neznosna, dokler se ne naučimo pravilnega izvajanja tehnike sproščanja. Poleg tega si lahko pomagamo tako, da se izogibamo pijačam s kofeinom, na primer kavi in pravemu čaju, in nekaterim gaziranim pijačam, saj lahko poslabšajo simptome. Pijte veliko zeliščnih čajev, saj so nekateri znani po svojem pomirjevalnem učinku, vključno s kamilico in gabezom, ki ju lahko poleg nekaterih manj pogostih zelišč najdete v lokalni trgovini z zdravo hrano. Morda boste našli tudi homeopatske in zeliščne pripravke, ki vam bodo pomagali pri sproščanju. Ne posegajte po alkoholnih pijačah, da bi pomirili svoje razrvane živce, saj vas lahko še bolj zasvojijo kot pomirjevala (glej zgoraj). Izboljšajte svojo prehrano in jemljite dovolj prehranskih dopolnil (6), še posebej če je izguba apetita eden od vaših glavnih simptomov. Zapomnite si, da so lahko masaža in druge oblike terapije z dotikom (na primer refleksoterapija), osteopatija in kiropraktika zelo učinkovite, še posebej če veliko napetosti kopičite v mišicah.

Anksioznost lahko zmanjšate tudi tako, da se o vzrokih pogovorite z dobrim prijateljem, svetovalcem, terapevtom, duhovnikom ali drugim verskim vodjem. Na ta način lahko hkrati tudi duhovno napredujete. Morda boste ugotovili, da se vam med govorjenjem o vaših težavah in možnih vzrokih anksioznosti začnejo v umu jasno oblikovati možne rešitve in načini spopadanja z vzroki anksioznosti.

Če iz kakršnegakoli razloga svojih težav ne morete deliti z nikomer, jih preprosto zapišite, takoj ko začnete razmišljati o njih. Tudi tako lahko pogosto olajšate nekatere simptome in si pomagate pri odkrivanju možnih načinov spopadanja z njimi.

Najučinkovitejši način odpravljanja simptomov anksioznosti je pravilno, redno in pogosto izvajanje avtogenega treninga. Poleg standardnih vaj, ki vam bodo v veliko pomoč pri zmanjševanju stresa in anksioznosti, vam bodo zelo koristile vaje za razbremenitev anksioznosti, vaje za razbremenitev jeze in vaje s kričanjem, ki bodo predstavljene v tečaju avtogenega treninga. Ne pozabite, da so simptomi anksioznosti včasih posledica prikrite ali potlačene jeze, depresije ali razočaranja.

S stanjem globoke sprostitve, ki ga lahko večina doseže po daljšem in pogostem izvajanju standardnih vaj avtogenega treninga, lahko ljudje sistematično zmanjšajo svojo občutljivost na kakršnekoli fobije, ki jih morda imajo, in jih na ta način premagajo. »Moj vrat in ramena so težki« je kot delna vaja v veliko pomoč pri spopadanju s hudo anksioznostjo, še posebej če gre za fobijo, saj se lahko ta tehnika uporabi kjerkoli in kadarkoli. Začnite jo izvajati takoj, ko začutite preveliko kopičenje stresa ali ko opazite, da se vas polašča fobija.

anksioznost simptomiKadar so vaši simptomi anksioznosti zelo hudi, je v precejšnjo pomoč tudi kratka vaja, še posebej če jo tekom dneva izvajate pogosto, saj prispeva k splošnim blagodejnim učinkom celotne serije vaj avtogenega treninga. Za odpravljanje nekaterih simptomov anksioznosti lahko uporabite tudi pozitivne afirmacije, vodeno meditacijo in vodeno vizualizacijo, vendar morate v tem primeru sami ugotoviti, kaj bi vam pomagalo. Če je na primer glavni vzrok vaše anksioznosti pomanjkanje samozaupanja, lahko vključite afirmacijo »Vem, da povsem zaupam vase«.

Če imate neko fobijo, lahko naredite naslednje. Z vajami avtogenega treninga dosezite stanje globoke sproščenosti, potem pa se v tem stanju v mislih zelo počasi lotite tistega, česar se bojite narediti. Zelo je pomembno, da to počnete počasi in previdno. Vzemimo za primer strah pred tem, da bi zapustili stanovanje. V stanju globoke sproščenosti si najprej zamislite, kako se odpravite proti vhodnim vratom. Takoj odnehajte, če občutite preveliko tesnobo. Vzemite si čas, bodite potrpežljivi in previdni. Ko vam to uspe, ne da bi občutili tesnobo, naredite naslednji korak in odprite vrata. Tudi to ponavljajte v stanju globoke sproščenosti, dokler več ne občutite tesnobe. Potem stopite ven in se vrnite nazaj. Tudi to ponavljajte, dokler ob tem več ne občutite tesnobe.

Ponavljajte te korake, dokler v stanju globoke sproščenosti ne premagate svoje fobije. Ko vam to uspe, lahko začnete iste korake izvajati v resnici, pri čemer večkrat uporabljajte kratko ali delno vajo. Če to zelo počasi in previdno izvajate dlje časa – odvisno od tega, kako močan je vaš strah – boste ugotovili, da lahko premagate skoraj vsako fobijo. Pri tem pa morate biti do sebe potrpežljivi, prijazni in prizanesljivi. Ne jezite ali razburjajte se, če imate včasih občutek, da po vsakih dveh korakih naprej naredite tri korake nazaj. To je del celotnega procesa in pomembno si je zapomniti, da boste dolgoročno lahko dosegli svoj cilj, kakršenkoli že je.

Kaj je avtogeni trening?

Kako izgleda tečaj avtogenega treninga?