Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, ki se kažejo kot občutki anksioznosti (tesnobe) in strahu, kjer je anksioznost skrb prihodnjih trenutkov, strah pa je posledica sedanjih dogodkov.
Omenjeni občutki lahko povzročijo telesne simptome, kot so hitrejše bitje srca in tresenje. Obstaja več oblik anksioznih motenj:
-
generalizirana anksiozna motnja,
-
akutna stresna reakcija,
-
panična motnja,
-
obsesivno-kompulzivna motnja,
-
posttravmatski stresni sindrom,
-
fobije,
-
agorafobija.
Čeprav ima vsaka anksiozna motnja svoje lastnosti in simptome, so vsem skupni občutki anksioznosti.
Anksiozne motnje so deloma genetske narave, lahko pa so tudi posledica uživanja prekomernega alkohola, kave, odtegnitvenih simptomov, prekomernega stresa ... Pogosto se pojavijo skupaj z drugimi duševnimi motnjami, predvsem z depresijo, bipolarno motnjo ali z osebnostnimi motnjami in motnjami hranjenja.
Čustva, ki spremljajo anksiozne motnje, se kažejo v širokem spektru, vse od preprostih napetosti do hujših izbruhov jeze. Lahko pa obstajajo tudi zdravstvene težave, ki se kažejo kot anksiozne motnje, pa to niso, kot npr. težave s ščitnico.
Običajni načini zdravljenja so sprememba življenjskega sloga (sprostitvene tehnike, šport, prehrana, higiena spanja, razbremenitev obveznosti ...), psihoterapije in zdravljenje z zdravili. Slednje se uporablja pogosto, ko so ostali načini neučinkoviti. Anksiozne motnje so pojavljajo dvakrat bolj pogosto pri ženskah kot pri moških. Približno 14 % Evropejcev se spopada z eno ali več anksioznimi motnjami.
