Stresni odziv "boj ali beg"

Akutni in kronični stres

Akutni stres je odziv na grožnjo, fizično ali čustveno oz. psihološko. Grožnja je lahko resnična ali namišljena. Percepcija posameznika je tista, ki sproži stresni odziv. Pri akutnem stresnem odzivu se avtonomni živčni sistem aktivira in sprostijo se kortizol, adrenalin in drugi hormoni, ki povzročijo povečan srčni utrip, pospešeno dihanje in visok krvni tlak. Kri je iz notranjih organov preusmerjena v dele telesa, ki povzročijo, da se telo odzove na stres. Temu pravimo t. i. »boj ali beg« odziv.

Kronični stres je stanje konstantne stresne fiziološke aktivnosti. To se zgodi, ko na telo deluje toliko stresorjev, da avtonomni živčni sistem nima časa aktivirati odziva »počitek in prebava«. Žal je kronični stres pogosta stalnica v modernem življenjskem slogu, ko pritiski v službi, gneča na cesti, osamljenost in drugi dejavniki ohranjajo telo v navideznem okolju konstantne grožnje oz. v kroničnemu stresu.

Mehanizem »beg ali boj«, ki naj bi nas varoval pred grožnjo, ob konstantnem navideznem napadu, npr. medveda (v resnici gneča na cesti), dela proti nam in dolgoročno utrudi telo ter povzroči, da zbolimo (fizično in/ali čustveno). Kronični stres dokazano škoduje tudi rasti otrok, saj zmanjša proizvajanje rastnega hormona v hipofizi. Vpliva tudi na dele v možganih, kjer poteka proces hranjenja spominov. Lahko povzroča mentalne težave, kot sta depresija in psihoza. Vse naštete posledice so povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo kroničnemu stresu, ko se v telesu sproščata kortizol in citokini.

Potek stresnega odziva

Odzivi na stres so razdeljeni na več stopenj v času. Stresni odziv se sproži hitro, vzdržuje primerno dolgo in se potem izklopi. Če stresni odziv traja dalj časa ali ga telo ne more izključiti, smo deležni negativnih simptomov stresa. Zdrav stresni odziv je sestavljen iz 5 stopenj:

1. prepoznanje stresorja
2. ocena primernega odziva
3. mobilizacija živčnega sistema
4. odziv na grožnjo
5. vrnitev v prvotno stanje

1. Prepoznanje stresorja

Stresor je lahko grožnja v okolju, kar prepoznajo tudi v možgani. Lahko je tudi grožnja v telesu (zlom, nizek krvni tlak, virusne okužbe, bakterijske okužbe, opekline, operacije ipd.). Ne glede na to, ali lahko predvidimo grožnjo ali ne, smo takoj, ko se zavedamo spremembe, prepoznali potrebo po ukrepanju.

2. Ocena primernega odziva

Nato prepoznamo, ali ta dogodek za nas predstavlja nevarnost in ali imamo na voljo sredstva za reagiranje. Če nam dogodek predstavlja grožnjo ali imamo občutek, da se ne moremo primerno odzvati (nimamo sredstev za reagiranj), smo pod stresom.

3. Mobilizacija živčnega sistema

 To je prvi odziv na stres, katerega imenujemo alarmna faza ali »boj ali beg« odziv, ker poveča telesno sposobnost, da se ali borimo ali izognemo nevarnosti. Stresorji pošljejo sporočila po zaznavnem sistemu (vid, tip, vonj, okus) v možganski korteks. Ta pošlje informacije v limbični sistem (del možganov odgovoren za čustva) in do hipofize, kjer se aktivira simpatično živčevje. To vpliva na srce in krvne žile.

Locus coeruleus je glavni del možganov za sintezo noradrenalina, ki se lahko sprosti tudi direktno iz nadledvične žleze. Noradrenalin vklopi potrebne miselne poti, poveča motivacijo, aktivira hipotalamus hipofize, poveča delovanje simpatičnega in izklopi delovanje parasimpatičnega živčevja. Nadledvična žleza začne sproščati adrenalin in v manjši meri tudi noradrenalin.

Najpomembnejše pri tem je, da se aktivirajo spremembe na srčno-žilnem in metabolnem sistemu. Adrenalin skrči vene, poveča pa moč in frekvenco bitja srca. Arterije se, razen v primeru srca, pljuč, možganov in mišic, skrčijo v vseh telesnih organih. Ta mehanizem omogoča, da dobijo srce, pljuča, možgani in mišice dovolj kisika, da se nato lahko odzovejo na grožnjo.

Metabolni učinki adrenalina omogočijo takojšnjo zalogo glukoze, ki je potrebna za proizvodnjo energije. Glukozo telo pridobi iz glikogena v jetrih. Takoj tudi porabimo proste maščobne celice. Glukoza in proste maščobe so glavna energija mišicam pri aerobni in anaerobni vadbi. Adrenalin je tudi aktivator kortizola.

Kaj se zgodi pri stresnem odzivu?

Aktivira se simpatiko-adrenalni sistem (avtonomno simpatično živčevje in sredica nadledvične žleze), pri čemer:

• se razširijo zenice,
• poveča se dihanje in bronhiji se razširijo,
• povečata se srčna aktivnost in utrip,
• skrčijo se žile in poveča se dotok krvi v mišice,
• zmanjša se delovanje prebavnega trakta in presnove,
• pride do sprostitve mehurja in
• sproščanja noradrenalina.

Aktivira se tudi hipotalamusni-hipofizni-adrenokortikalni sistem, kjer pride do:

• povečane sinteze kateholaminov,
• povečane funkcija spomina,
• povečane adranergične občutljivosti,
• zmanjšane imunske in protivnetne funkcije,
• povečane proizvodnje glukoze in
• izločanja vode ter zadrževanja natrija.

4. Ukrepanje

Po vseh teh spremembah smo pripravljeni ukrepati. Pripravljeni smo tako fizično kot tudi mentalno, da se spopademo s stresom, pa naj bo to beg ali boj.

5. Ponovna vzpostavitev prvotnega stanja

Ko je bil stresor odstranjen (beg, boj je izginil), se vklopi parasimpatično živčevje, ki odpravlja posledice stresnega odziva, tako da sporoča organizmu, da se lahko umiri. Parasimpatično živčevje upočasni srčni utrip, dihanje in sprosti mišice ter poveča prebavo. Parasimpatično živčevje je namenjeno rasti, hranjenju energije in drugim procesom, pomembnim za dolgoročno preživetje.

Naučite se zmnajševati stresni odziv z avtogenim treningom na naraven način.