Stres prepoznamo s pomočjo čustvenih, vedenjskih in fizičnih simptomov. Ti simptomi in še mnogi drugi pokazatelji stresa pa se pri različnih ljudeh različno odražajo. Pri prepoznavanju stresa moramo biti pozorni tudi na to, ali gre za evstres ali distres. Vsakdanji stresorji so za naše možgane nenevarni in sprožajo pozitivne učinke: adrenalin in noradrenalin se sproščata in nam pomagata, da smo budni in fokusirani, polni energije in telesno dobro pripravljeni.
Pozitivni učinki stresa so:
- visoka motivacija,
- pozitivna naravnanost,
- občutek sreče,
- občutek izpopolnjenosti, miru in samozavesti,
- odločnost in družabnost.
Ko pa so zunanji stresorji premočni, da bi jih lahko naše telo kompenziralo, se telo odzove na način, ki nam bo omogočil preživetje. Naše vedenje in čustva se spremenijo.
Negativni simptomi stresa:
- visok krvni tlak,
- povečan srčni utrip,
- težave s spanjem,
- bolečine,
- razdražljivost, težko se sprostimo, izoliramo se in postanemo depresivni,
- bolečine v prsih, vrtoglavica,
- izguba apetita ali prenajedanje,
- asocialnost, zanemarimo sebe in/ali naše obveznosti.
Poleg tega se ljudje, ki so izpostavljeni močnemu stresu, pogosto poslužujejo nezdravega načina življenja, kamor prištevamo prekomerno uživanje alkohola, kajenje in uživanje prepovedanih drog. Vse to vodi v slabo telesno aktivnost in motnje v prehranjevanju, kar pa samo še poslabša simptome stresa in vodi v spiralo konstantnega kroničnega stresa.
Posledice prekomernega stresa
Stres vpliva na tri pomembne sisteme v našem telesu: srčno-žilnega, živčnega in endokrinega.
Srčno-žilne bolezni, ki jih lahko povzroči stres so:
- visok krvni tlak,
- srčni napad,
- visoka stopnja holesterola,
- pospešeno bitje srca,
- ishemična bolezen srca.
Nevro-psihološke motenje, ki jih povzroči stres pa so naslednje:
- anksioznost,
- panični napadi,
- depresija,
- nespečnost,
- glavoboli,
- možganska kap,
- motnje hranjenja,
- odvisnost od drog in alkohola,
- neravnovesje hormonov,
- glavoboli kot posledica hormonskih motenj,
- nihanje razpoloženja,
- metabolne bolezni zaradi neravnovesja hormonov (npr. diabetes),
- težave s ščitnico,
- spolna disfunkcija (kasneje tudi neplodnost),
- neredne menstruacije pri ženskah,
- impotenca pri moških,
- akne in mozolji.
Druge bolezni, ki jih povzroča stres:
- ekcem in druge kožne bolezni (izpuščaji, luskavica),
- razne oblike raka in tumorjev,
- virusne in bakterijske okužbe,
- astma in alergije,
- kronična utrujenost,
- sindrom razdraženega črevesja,
- čir na želodcu.
Stres vpliva tudi na počutje, in sicer:
- se počutite neprijetno in se težko soočate z manjšimi težavami;
- se hitreje in pogosteje ujezite;
- se počutite utrujene in se težko osredotočite;
- preveč vas iztirijo majhne, nepomembne stvari;
- imate občutek, da se bo zgodilo nekaj groznega.
Avtogeni trening in sporstitvene tehnike zelo učinkovito pomagajo pri odpravljanju stresa.
Več o tem:
