Kaj je stres?

Moderen način življenja prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, ki lahko posameznika spravljajo v stres. Stres ni vedno nezaželen, namreč v majhnih količinah vas motivira, da daste čim več od sebe. Ko pa ste na drugi strani več časa ali konstantno pod stresom, lahko to usodno vpliva na vaše psihično in fizično zdravje. Na srečo lahko prepoznate znake in simptome stresa ter tako zmanjšate njegove negativne učinke.

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki vas ogrožajo ali vas iztirjajo. Ko zaznate nevarnost, realno ali namišljeno, se vaše telo avtomatsko odzove in vas želi pripraviti na soočenje s to nevarnostjo. Temu pravimo t. i. »beg ali boj« odziv oz. stresni odziv.

Namen stresnega odziva je, da vas ščiti pred nevarnostmi. V normalnih okoliščinah vam omogoča, da ste osredotočeni, motivirani in pozorni, ko pa ste v nevarnosti, omogoča, da se hitro odzovete na dražljaj (npr. da pritisnete zavoro in se izognete avtomobilski nesreči) ali se branite.

Stresni odziv vam tudi pomaga, da se uspešno soočate z dnevnimi obveznostmi (npr. ostajate osredotočeni pri tekočih opravilih, ohranjate motivacijo za učenje za izpit, namesto da gledate televizijo).

Po določenem času lahko pride do tega, da vam stres ne pomaga več, ampak postane grožnja vašemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi in nasploh slabi kvaliteto življenja.

Stres se uspešno odpravlja z redno uporabo sprostitvenih tehnik, kot je avtogeni trening ali meditacija, progresivna mišična relaksacija, ipd.

Kako se odzivate na stres?

Pomembno se je naučiti prepoznavati, kdaj ste izpostavljeni preveliki količini stresa. Najnevarnejše pri stresu je, da se počasi in postopno kopiči, tako se ga navadite in celo postane vsakdanji in normalen.

Znaki in simptomi prekomernega stresa se lahko kažejo v kakršnikoli obliki. Stres vpliva na vaš um, telo in obnašanje, hkrati pa ga vsak posameznik doživlja in sprejema drugače. Ne samo da prekomeren stres povzroča resne mentalne in telesne zdravstvene težave, ampak lahko tudi škodi vašim odnosom doma, v službi ali drugod.

Znaki in simptomi prekomernega stresa

Spodaj so navedeni najpogostejši znaki in simptomi stresa. Več kot opazite simptomov in znakov, večja je verjetnost, da ste izpostavljeni prekomernemu stresu.

Kognitivni simptomi:

  • težave s spominom
  • nezmožnost koncentracije
  • slaba presoja
  • negativna nastrojenost
  • anksioznost oz. hitre misli
  • nenehne skrbi

 Čustveni simptomi:

  • muhavost
  • Razdražljivost
  • vznemirjenost, nezmožnost sprostitve
  • občutek osamljenosti in izolacije
  • depresivno razpoloženje in nesrečnost

Fizični znaki:

  • bolečine po telesu
  • zaprtje ali driska
  • slabost, omotica
  • bolečine v prsih, hitro bitje srca
  • zmanjšana potreba po spolnosti
  • pogosti prehladi

Vedenjske težave:

  • povečan ali pomanjšan apetit
  • premalo ali preveč spanja
  • samotarstvo; izogibanje družbi
  • odlašanje in zanemarjanje obveznosti
  • uživanje alkohola, cigaret ali drog za sproščanje
  • nervozne navade (npr. grizenje nohtov ...)

Pomembno je poudariti, da so lahko omenjeni simptomi tudi posledica drugih zdravstvenih težav. Zato je, v primeru, da pri sebi opažate navedene simptome, priporočljivo obiskati osebnega zdravnika, da vas pregleda in presodi, ali so vaše težave res povezane s stresom ali gre za kakšno drugo bolezen.

Kdaj je stresa preveč?

Glede na to, da ljudje različno prenašajo stres, je pomembno, da pri sebi ugotovite, kje približno je tista meja še sprejemljive količine stresa. Nekateri posamezniki so kos težkim nalogam in izzivom, medtem ko so za druge zelo stresni že povsem vsakdanji opravki. Priča smo pa tudi posameznikom, ki celo potrebujejo vznemirjenje in izzive, s tem pa posledično tudi stres.

kaj-je-stres-1Koliko stresa lahko prenesete, da ne zbolite, je odvisno od številnih dejavnikov, kot so kakovostni odnosi z ljudmi, vaš pogled na svet, čustvena inteligenca in ne nazadnje tudi genetika.

Dejavniki, ki vplivajo na to, kako dobro prenašate stres, so naslednji:

  • Vaš socialni krog ljudi. Kakovostni odnosi s prijatelji in družino pomembno vplivajo na prenašanje stresa. Težje se s stresom soočajo osamljeni, od družbe izolirani posamezniki, ki so navadno tudi bolj ranljivi.
  • Občutek, da imate vajeti v svojih rokah. Lažje boste prenašali stres, če boste zaupali vase in svoje sposobnosti. Če imate občutek, da vam stvari polzijo iz rok, boste bolj podvrženi pritiskom in s tem stresu.
  • Vaš odnos in pogled na svet. Optimistični ljudje so pogosto bolj odporni na stres. Lažje se odločijo za izzive, pomaga jim tudi smisel za humor, hkrati pa sprejemajo dejstvo, da so spremembe del življenja.
  • Vaša sposobnost čustvovanja. Če ne se ne morete pomiriti, ko ste žalostni, jezni in preplavljeni z različnimi negativnimi občutki, boste težje prenašali stres.
  • Vaše znanje in poznavanje dogodkov. Bolj ko ste seznanjeni s stresno situacijo, vključno s tem koliko časa bo trajala in kaj pričakovati, bolj boste odporni na stres.

Kaj povzroča stres?

Situacije in pritiski, ki jih povzroča stres, se imenujejo stresorji. Običajno jemljemo stresorje kot negativne (npr. naporen delavnik, težko partnersko razmerje). Vendar med stresorje štejemo vse situacije, ki od nas zahtevajo, da se nanje prilagodimo, pa naj bodo negativne ali pozitivne. Sem lahko torej štejemo tudi pozitivne dogodke, kot so poroka, nakup hiše, vpis na fakulteto ali napredovanje v službi.

Vsekakor stres ni pogojen samo z zunanjimi dejavniki. Lahko ga povzročite tudi sami, v svojih mislih – npr. ko ste v skrbeh zaradi nečesa, kar se še ni zgodilo, ali pa imate neracionalne strahove in pesimistične misli o življenju.

Ali boste zaradi neke situacije pod stresom ali ne, je v veliki meri odvisno od tega, kako gledate nanjo. Nekaj, kar je za vas stresno, morda za druge ni in jih lahko celo zabava (npr. jutranja vožnja v službo vas lahko naredi anksiozne in napete, ker lahko zaradi tega zamudite v službo, medtem ko pa drugi v tej isti situaciji uživajo v glasbi in času, ki ga imajo takrat na voljo samo zase).

Glavni zunanji vzroki stresa:

  • velike življenjske spremembe
  • delo ali šola
  • težave v odnosih
  • finančne težave
  • prezaposlenost
  • otroci in družina

Glavni notranji vzroki stresa:

  • nenehne skrbi
  • pesimizem
  • negativni notranji monolog
  • nerealne predstave (perfekcionizem)
  • ozkoglednost
  • vse ali nič odnos

 

Posledice kroničnega stresa

Telo ne loči med fizičnimi in psihičnimi grožnjami. Ko ste pod stresom zaradi natrpanega urnika, gneče na cesti ipd., se vaše telo odzove podobno, kot bi bili soočeni z življenjsko nevarno situacijo. Če imate veliko zadolžitev in skrbi, ste stalno pod visokim stresom. Dlje časa ste dnevno pod stresom, težje se potem umirite in sprostite.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi v resne zdravstvene težave. Kronični stres namreč podre skoraj vse sisteme ravnotežja v telesu, s tem pa dvigne krvni tlak, oslabi imunski sistem, poveča tveganje za srčni napad in kap, dodatno poslabša neplodnost, pospeši staranje ipd. Pride lahko tudi do možganskih sprememb in poškodb ali anksioznosti in/ali depresije.

Mnoge zdravstvene težave so posledica stresa ali pa jih stres poslabša. Med temi so:

  • bolečine
  • bolezni srca
  • težave s prebavo
  • težave s spanjem
  • depresija
  • težave z vzdrževanjem konstantne teže
  • avto-imune bolezni
  • težave s kožo (npr. ekcem)

 

Kako se upremo stresu in njegovim simptomom

Stres je nedvomno škodljiv, a kljub temu ga lahko nadzirate bolj, kot bi si lahko mislili. Čeprav obstajajo zdravi načini soočanja s stresom, se veliko ljudi na žalost še zmeraj nepravilno spopada z njim in s tem še poslabša situacijo (npr.: uživanje alkohola, prenajedanje, prekomerno gledanje televizije, uživanje pomirjeval ...).

 

Naučite se obvladovati stres

o-stresu-zamanjsevanjeLahko imate občutek, da vam je življenje ušlo iz rok, vendar lahko ob primernem soočenju s problemom, spet vzamete vajeti v svoje roke. Zmanjšati stres pomeni obvladovati svoje misli, čustva, urnik, okolje in način, kako se odzovete na lastne probleme. Obvladovanje stresa vključuje spremembo stresnih situacij, spremembo odziva na situacijo, skrb zase in čas za počitek in relaksacijo.

 

Zapomnite si štiri glagole, ki so ključni pri odpravljanju stresa: izogniti se, spremeniti, prilagoditi se, sprejeti

Izognite se nepotrebnemu stresu. Ne da se izogniti vsem stresnim situacijam, vendar lahko vseeno omejite količino stresa, če se naučite reči ne, ločiti med moral bi in moram ter izogniti se ljudem, ki slabo vplivajo na vas.

Spremenite okoliščine. Če se ne da izogniti stresnim dogodkom, se jih da morda spremeniti. Bodite odločni in poskusite težave rešiti takoj. Namesto, da se v vas kopičijo negativna čustva, se o tem takoj pogovorite in na ta način rešite težave in sprejmite kompromise.

Prilagodite se stresorjem. Če ne morete spremeniti stresorja, se poskusite spremeniti sami. Spremenite pogled na svet in se osredotočite na pozitivne stvari v življenju. Če vas v službi nekaj spravi iz tira, se osredotočite na tiste stvari, ki vas v tam navdušujejo. Vedno imejte pred očmi življenje kot celoto in se vprašajte, ali se res splača jeziti.

Sprejmite stvari, ki jih ne morete spremeniti. V življenju boste vedno naleteli na stresorje, ki jih ne boste mogli spremeniti. Bolje je, da se sprijaznite z neizogibnim, kot pa da se po nepotrebnem obremenjujete in spravljate v stres. Glejte s pozitivne plati, saj vas tako stresne situacije naredijo močnejše in osebnostno zrelejše. Sprejmite, da nihče ni popoln.

stres-zdrava-prehranaBolje se boste soočali s stresom, če boste okrepili svoje telesno zdravje

  • Poslužujte se tehnik sproščanja. Le-te (avtogeni trening, joga ...) so najboljši načini obvladovanja stresa. Z njimi zmanjšamo stres in odpravimo njegove simptome. Dolgoročno prekomeren stres vpliva na naše zdravje, saj oslabi imunski sistem. Redno in sprotno zmanjševanje stresa je ključnega pomena za ohranjanje ravnovesja v telesu. Redna vadba sprostitvenih tehnik ima številne pozitivne učinke na telesno in duševno zdravje ter omogoča globoko sprostitev v zelo kratkem času.
  • Redno telovadite. Fizična aktivnost igra pomembno vlogo pri zmanjševanju in preprečevanju posledic stresa. Redna aerobna vadba (vsaj 40 minut na dan) ugodno vpliva na odpravljanje stresa.
  • Jejte zdravo. Začnite dan z zdravim zajtrkom, izogibajte se uživanju kave, sladkorja ter alkohola in nikotina.
  • Dobro se naspite. Če ste neprespani, ste pod večjim stresom, kot bi bili spočiti. Posledično tudi težje zaspite in tako se prične začaran krog. Dober spanec je zelo pomemben pri odpravljanju stresa.