Odnos med samozavestjo in stresom je zapleten, saj sta ta dejavnika medsebojno povezana in vplivata drug na drugega. Pomanjkanje samozavesti ima lahko psihološke posledice, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za stresne situacije. Nenehno velik stres lahko sčasoma postopno spodkopa tudi zdravo samozavest. Visoka samozavest pa nas lahko varuje pred stresnimi dogodki, medtem ko je okolje z malo stresa ugodno za posameznike z nižjo samozavestjo.

Samozavest je mnenje posameznika o samemu sebi. Oseba z zdravo, visoko samozavestjo ima na splošno pozitivno, čeprav realno samopodobo, pri čemer se zaveda svojih prednosti in slabosti ter jih sprejema. Samozavest običajno gradimo v otroštvu, vendar jo je mogoče izboljšati ali omajati tudi pozneje v življenju.

Stres se nanaša na občutke pritiska in zaskrbljenosti. Vzroki stresa so zelo različni, vendar so ti občutki pogosto povezani z vsakodnevnimi odgovornostmi in skrbmi ter so običajno izrazitejši pri ljudeh, ki nosijo večjo odgovornost. Posameznikovo dojemanje okoliščin je ravno tako pomembno kot sama dejstva teh okoliščin. Nekdo lahko novo delovno nalogo dojema kot čudovito priložnost, nekdo drug pa kot neznosno breme.

Eden od primerov medsebojnega vplivanja samozavesti in stresa je ta trenutek dojemanja. Bolj je verjetno, da bodo osebe z višjo samozavestjo pozitivno ocenile svoje zmožnosti in pri novih podvigih pričakovale uspeh. Če pričakujemo uspeh, je tudi misel o začetku novih projektov manj stresna.

To vzajemno delovanje med samozavestjo in stresom bolj škodi osebam z nizko samozavestjo. Ti posamezniki se običajno počutijo nebogljeni, nemočni in nesposobni. Ob takšnih občutkih se zdi vsaka naloga bolj zastrašujoča in celo običajne izzive dojemamo kot nepremagljive.

Ena od pogostih posledic podpovprečne samozavesti je pomanjkanje odločnosti. To lahko privede do začaranega kroga, v katerem oseba zaradi nizke samozavesti sprejme več dela, kot ga lahko opravi. S tem pa se poveča stres. Samozavest in stres lahko v takih primerih povzročita cikel negativnih povratnih informacij. Urjenje ustrezne odločnosti lahko pripomore k zmanjšanju stresa v takšnih situacijah in s tem prispeva k izboljšanju samozavesti.

Stresnim situacijam se ni mogoče vedno izogniti, vendar lahko s tehnikami za opažanje kopičenja stresa in obvladovanje tega stresa izboljšamo odnos med samozavestjo in stresom. Velik stres lahko zniža samozavest, vendar se ta učinek lahko zmanjša, če stres opazimo zgodaj. Učinek stresa na samozavest se lahko zmanjša tudi s tehnikami sproščanja, programi upravljanja s časom in drugimi orodji za obvladovanje stresa.

Avtogeni trening je tehnika sproščanja, ki vam lahko pomaga izboljšati samopodobo tako, da uspešno zmanjšuje stres vsak dan. Z redno vadbo avtogenega treninga lahko premagate tudi nespečnost, utrujenost, občutke tesnobe in celo tenzijske glavobole. V kolikor imate preveč stresa v življenju, vam avtogeni trening lahko pomaga, tudi pri povečanju samozavesti.

• Kaj je avtogeni trening?
• Kaj je tenzijski glavobol?
• Kako mi pomaga avtogeni trening pri anksioznosti?

Našo koncentracijo lahko ovira veliko dejavnikov. Tak učinek imajo številne zdravstvene težave, zlasti tiste, ki vplivajo na živčni sistem. Najpogostejša vzroka motene ali zmanjšane koncentracije pa sta morda zgolj nezadostno vztrajanje pri posvečanju pozornosti obravnavani temi in prisotnost določene mere stresa, anksioznosti, depresije ali kake druge psihološke težave. Ko se boste učili avtogenega treninga, bo vaša koncentracija med vajami sprva morda slaba. Bolj ko boste z vajami napredovali, bolj se boste lahko sprostili in s tem se vam bo izboljšala tudi zmožnost koncentracije.

Če opažate, da se je vaša zmožnost koncentracije poslabšala, zlasti v zadnjem času, poskušajte ugotoviti, zakaj. Če se vam zdi, da je vzrok zdravstvene narave, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. V nasprotnem primeru si morate zavestno prizadevati za izboljšanje koncentracije, tako da vsemu posvečate vso pozornost. Sprva bo to morda precej težko, vendar postane veliko lažje, ko vam posvečanje pozornosti preide v navado.

Poskrbite za ustrezno prehrano in dovolj vitaminskih dodatkov, saj je znano, da vitamini skupine B pomagajo pri pravilnem delovanju živčnega sistema.

Avtogeni trening je seveda zelo koristen, če je pomanjkanje koncentracije povezano s stresom, potlačenimi čustvi, anksioznostjo ali depresijo. Standardne vaje vam bodo pomagale zmanjšati stalno prisoten stres in s tem se vam bo, kot je bilo že omenjeno, močno izboljšala koncentracija tako v vsakdanjem življenju kot med vajami avtogenega treninga. Razbremenilne vaje so lahko zelo učinkovite pri spopadanju s kakršnimikoli globokimi, nerazrešenimi čustvenimi težavami in tudi z anksioznostjo, depresijo in razočaranjem.

Uporabite lahko seveda pozitivne afirmacije, ki ste se jih naučili na tečaju. Dodate lahko tudi naslednje:
»Vsemu posvečam večjo pozornost.«
»Zapomnim si, če se potrudim.«
»Vem, da je moj spomin odličen.« '
»Ves čas bom skoncentriran(-a).«
»Koncentracija je preprosta in se zgodi sama od sebe.«

Si predstavljate, da bi imeli zdravilo brez stranskih učinkov, ki bi zmanjšalo stres po napornem dnevu, odpravilo težave s spanjem, anksioznost, slabo razpoloženje, izboljšalo samopodobo in samozavest? Bi vzeli zdravilo, ki krepi imunski sistem, zmanjša tenzijske glavobole in vas naredi bolj čustveno zrele? Morda pa bi bili radi le malo bolj sproščeni in manj razdražljivi?

Sprostitvena tehnika avtogeni trening vam lahko na naraven način pomaga ali odpravi omenjene težave. Omogoča globoko sprostitev že v 10. minutah in brez neprijetnih stranskih učinkov. Po vadbi se počutite sproščeni, bolj veseli in optimistični. Ob rednem izvajanju avtogenega treninga lahko odpravite ali izboljšate:

• težave s prekomernim stresom,
• anksioznost in blago depresijo,
• panične napade,
• nespečnost,
• tenzijske glavobole,
• razdraženost,
• težave z menopavzo,
• predmenstrualni sindrom,
• fibromialgijo,
• zmanjšate pogostost migren,
• težave s kožo in vsa stanja, ki so posledica prekomernega stresa.

Kako avtogeni trening deluje?

Avtogeni trening v telesu izzove t.i. relaksacijski odziv in tako odpravi posledice stresa, ki se naberejo čez dan. Umirimo se, imunski sistem se okrepi, sprošča se hormon sreče, v telesu pa se zmanjšajo tudi stresni hormoni, kot sta adrenalin in kortizol. Z redno vadbo avtogenega treninga lahko v nekaj tednih pričakujemo pozitivne učinke na težave, ki so povezane s stresom.

Zakaj potrebujem avtogeni trening?

Večino stresa si nakopičimo na 8 ali več urnem delavniku. Za mnoge posameznike pa se stresni dogodki nadaljujejo tudi po službi, dokler ne gredo spat. Na tak življenjski tempo smo obsojeni najmanj 5 dni v tednu, 20 dni v mesecu, za dobo 40 let. Pogosto tak način življenja na dolgi rok ne vzdrži. Lahko se pojavijo s stresom povezane zdravstvene težave, ki so lahko od anksioznosti, nespečnosti, depresije, paničnih napadov pa do visokega holesterola, srčnih in možganskih kapi ter še od mnogo drugih zdravstvenih zapletov.

Kako se naučim avtogeni trening?

Avtogeni trening je preprosta metoda, vendar jo moramo izvajati na pravilen način. Tisti, ki se jo učijo iz knjig in spleta, lahko vadijo AT neučinkovito. Najbolje je, da se udeležite tečaja pri izkušenem trenerju avtogenega treninga avtogenega treninga. Le-ta bo poznal vašo situacijo, vas motiviral, prilagodil vaje vašim potrebam in vas naučil kako se pravilno izvaja avtogeni trening za maksimalne rezultate.