Generalizirana anksiozna motnja

generalizirana-anksiozna-motnja-znakiSe pogosto obremenjujete z dogodki, ki se najverjetneje ne bodo zgodili? Se brez pravega vzroka počutite napete in anksiozne? Vsi kdaj občutimo tesnobo, kadar pa so te skrbi prisotne večino časa in zaradi njih več ne moremo opravljati vsakodnevnih obveznosti, lahko govorimo o generalizirani anksiozni motnji (GAM).

Generalizirana anksiozna motnja je telesno in duševno utrujajoča, saj povzroča nespečnost, pomanjkanje energije in posledično tudi telesno utrujenost. Vendar vam ni potrebno trepeti za to motnjo, saj lahko z ustrezno metodo odpravite kronične skrbi in se naučite umiriti.

Oseba, ki trpi za generalizirano anksiozno motnjo, je nenehno napeta, nervozna in ima navadno obilico skrbi. Nasprotno kot pri fobiji, kjer je strah povezan s točno določeno stvarjo ali situacijo, je pri generalizirani anksiozni motnji (GAM) strah posplošen na vse situacije in življenjske dogodke. Sicer je anksioznost manjša kot pri paničnih napadih, vendar traja dlje in onemogoča normalno življenje.

Če imate generalizirano anksiozno motnjo (GAM), vas lahko skrbijo iste stvari kot ostale posameznike (zdravje, denar, družina, služba), le da v tolikšni meri, da vam to predstavlja napor in breme, zaradi česa se težko sprostite in opravljate vsakodnevne opravke. Čeprav se zavedate, da ste pretirano anksiozni, in mislite, da vas nenehno premlevanje misli ščiti pred situacijo, je rezultat enak. Skrbi ne morete odklopiti in nenehno odzvanjajo v vaši glavi.

Vsakdanje stvari nas nenehno obremenjujejo, vendar je razlika med GAM in običajnimi težavami ta, da so pri generalizirani anksiozni motnji te težave:

  • pretirane in se nenehno vsiljujejo v misli,
  • se ne nehajo (so vztrajne),
  • so škodljive (onemogočajo nam običajno delovanje).

Na primer: po gledanju poročil, kjer poročajo o terorističnem napadu na bližnjem vzhodu, je povprečna oseba s to novico obremenjena nekaj minut, v najslabšem primeru pol ure. Na drugi strani pa oseba z generalizirano anksiozno motnjo te novice ne more pozabiti, lahko jo celo tako ponotranji, da jo začne preganjati strah pred morebitnim terorističnim napadom domačega mesta.

Normalno razmišljanje:

  • Vaše skrbi vas ne ovirajo pri vsakodnevnih obveznostih in dogodkih.
  • Lahko nadzirate svoje skrbi.
  • Skrbi, čeprav neprijetne, vam ne povzročajo pretiranih težav.
  • Imate malo skrbi, ki so kratkoročne in se navezujejo na neko točno določeno področje.

GAM razmišljanje:

  • Vaše skrbi onemogočajo vaše delovanje v službi, doma in na področju družabnega življenja.
  • Svoje skrbi težko kontrolirate.
  • Skrbi vas vznemirjajo in so stresne.
  • Navadno pričakujete najslabše izide.
  • Nenehno ste v skrbeh, npr. zadnjih nekaj mesecev tudi dnevno.

 

Simptomi generalizirane anksiozne motnje

Simptomi generalizirane anksiozne motnje variirajo. Lahko imate boljše ali slabše dneve. Čeprav stres ne povzroči motnje, vam na drugi strani poslabša simptome te bolezni, ki pa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Vseeno pa je pri večini ljudi, ki zbolevajo za generalizirano anksiozno motnjo, zaznati kombinacijo čustvenih, vedenjskih in fizičnih simptomov, kot so prikazani v nadaljevanju.

Čustveni simptomi generalizirane anksiozne motnje so:

  • konstante skrbi, ki preplavljajo vaše misli;
  • občutki, da je vaša anksioznost nekontrolirana, da ne morete nehati razmišljati o skrbeh;
  • vsiljene misli o svojih skrbeh, katerim se ne morete izogniti, čeprav poskušate;
  • nenehen občutek nevarnosti, ogroženosti.

Vedenjski simptomi GAM so:

  • nezmožnost sprostitve, umiritve;
  • težave pri koncentriranju, osredotočanju na določeno stvar;
  • prelaganje stvari, ker ste preveč obremenjeni;
  • izogibanje situacijam, ki vas naredijo anksiozne.

Fizični simptomi so:

  • občutek napetosti – bolečine in napetost v mišicah;
  • slab spanec oz. sploh težko zaspite, ker vas nenehno kaj skrbi;
  • težave z želodcem, slabost, driska.

 

Kako si lahko sami pomagamo pri generalizirani anksiozni motnji?

Sprememba življenjskega sloga lahko pomaga pri simptomih te anksiozne motnje – zdrava prehrana, telesna aktivnost, omejitev kave, kajenja.

 

  • prehranaSpremenite prehrano

Redna prehrana s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (polnozrnat kruh, rjav riž, polnozrnate testenine) bo pripomogla k vaši umirjenosti, saj stabilizira sladkor v krvi in celo poveča količino serotonina v organizmu (nevrotransmitor povezan z depresijo, anksioznostjo). Kava lahko na drugi strani poveča anksioznost, vam onemogoči spanec ali povzroči napade panike. Ne zaužite preveč sladkih jedi (sokovi, sadni jogurti, čokolade, sladice), saj vam povzroči dvig sladkorja in nato padec, kar vas naredi utrujene tako fizično kot psihično.

 

  • Dodajte več gibanja v svoj vsakdanjik

Redna telesna aktivnost je naraven način boja proti anksioznosti. Osebno priporočamo 40–50 minut telesne aktivnosti 4–5-krat na teden (ko imate dovolj kondicije). Aerobna vadba zmanjša napetost in stres, izboljša psihično in fizično energijo ter poveča endorfine, ki blagodejno vplivajo na počutje.

 

  • Izogibajte se alkohola in nikotina

Alkohol povzroči trenutno izboljšanje, toda ko se streznite, se anksiozna občutenja vrnejo in okrepijo. Osebno smo mnenja, da se s takim ravnanjem jakost anksioznih občutenj še poveča. Prav tako lahko način reševanja težav z alkoholom vodi v odvisnost od alkohola in po določenem času zlorabe morate biti nenehno pod vplivom alkohola, da lahko sploh normalno preživite dan.

Kajenje pa je v nasprotju z vsesplošnim mnenjem pravzaprav stimulans, ki povzroča anksioznost.

 

  • Dobro se naspite

Anksioznost in z njo povezane skrbi lahko povzročajo nespečnost in prav verjetno je, da ste to že sami doživeli. Vendar pa premalo spanca poveča stopnjo anksioznosti, hkrati pa se telo še težje bori proti stresu. Ko ste spočiti, se lažje zoperstavite težavam, imate manj skrbi in ste čustveno stabilnejši.

 

  • Naučite se sprostitvene tehnike

gam-zdravljenje-sprostitevPogosto je sprememba življenjskega sloga premalo, da bi odpravili anksioznost. Eden najboljših načinov, da jo odpravite, je sprostitvena tehnika (avtogeni trening, progresivna mišična relaksacija, meditacija, joga ...). V primeru anksioznosti je telo v nenehni pripravljenosti na beg ali boj, in sicer pred »nevarnostjo«, ki je namišljena ali realna. Medtem vaše srce močno razbija, hitreje dihate, mišice imate napete in ste v nenehni pripravljenosti. Ob sproščanju pa pride ravno do obratnega učinka, saj se, namesto stresnega odziva (faza »beg ali boj«), vklopi faza sproščanja (»počivaj in prebavi«). Vaš srčni utrip se umiri, počasneje dihate, vaš pritisk se zniža. Ker ne morete biti hkrati v obeh stresnih fazah (boj ali beg ali počitek in prebava), je zelo pomembno, da krepite relaksacijski odziv in tako olajšate napetost oz. celo odpravite anksioznost.

Avtogeni trening je ena najučinkovitejših tehnik sproščanja. V samo 10–15 minutah vadbe se lahko popolnoma umirite in sprostite. Seveda je pri vsaki sprostitveni tehniki pomembna redna vadba. Trikrat dnevno po 10–15 minut zadostuje, da okrepite sposobnost sprostitve in da vaš živčni sistem postane manj občutljiv na stres in s tem na anksioznost. S časom bo sproščanje čedalje lažje, dokler ne bo nekaj popolnoma naravnega.

Poleg tega boste telesu naredili ogromno uslugo, saj se pri sprostitvenem odzivu vaše telo regenerira oz. obnavlja. Čeprav je sprostitvena tehnika lahko že sama po sebi oblika zdravljenja anksiozne motnje, je kljub temu so včasih potrebno zdravljenje s pomočjo zdravil.

Kje se lahko načim avtogeni trening?

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Najbolje je, da obiščete osebnega zdravnika, ki vam bo predpisal zdravila oz. svetoval, kako znižati količino stresa (šport, sprostitvena tehnika, hrana, kvalitetno spanje ...) ali pa vas bo napotil k specialistu.

Zdravnik vam lahko priporoča tečaj joge ali avtogenega treninga, če ugotovi, da vaše stanje ni tako resno. Če pa zdravnik ugotovi, da motnjo spremljajo depresija ali druge anksiozne motnje, vas bo napotil k psihiatru ali pa vam bo predpisal zdravila. Pri tem je pomembno, da veste, da je vzrok vaših težav stres in da so tovrstne težave so zelo pogoste in povsem naravne.

 

Pogostost obolevanja, razvoj bolezni, vzroki nastanka generalizirane anksiozne motnje

Zaradi generalizirane anksiozne motnje trpi približno 1–3 % populacije (v Sloveniji od 20.000 do 60.000 ljudi). Motnja se lahko pojavi pri vseh populacijah, tako v otroštvu kot vse do pozne odraslosti, vendar je najpogostejša nekje pri starosti 30 let. Pri tej motnji je zaznan nekoliko zgodnejši in bolj postopen razvoj bolezni kot pri drugih anksioznih motnjah. Ženske imajo 2–3-krat večjo možnost, da zbolijo za to anksiozno motnjo, kot moški, kar pa velja predvsem za razvite države. Pogosto zbolijo tudi odrasli ljudje.

Nekateri trdijo, da je GAM dedna in se pojavi v kombinaciji z vplivi okolice (močna izpostavljenost stresu). Navadno se pojavi že v mladosti, ko se simptomi ne kažejo tako hitro kot pri drugih anksioznih motnjah. Nekateri oboleli z generalizirano anksiozno motnjo poročajo o njenem nastopu v zgodnji odraslosti, in sicer kot posledico stresnega dogodka. Ko se tovrstna motnja pojavi, je lahko kronična, vendar se jo da omejiti in nadzorovati s primernim zdravljenjem.

Dolgotrajno uživanje benzodiazepinov (pomirjeval) lahko poslabša anksioznost. Obstajajo dokazi, da zmanjšanje količine vnosa benzodiazepinov v organizem olajša anksioznost. Prav tako dolgotrajno uživanje alkohola povzroča anksiozne motnje, daljše abstiniranje pa zmanjša simptome anksioznosti.

 

Diagnoza, simptomi podrobneje

zdravljenje-generalizirane-anksiozne-motnjePo mednarodni klasifikaciji bolezni ICD-9 je generalizirana anksiozna motnja definirana, ko:
A traja vsaj 6 mesecev, posameznik pa je opazno napet, mučijo ga skrbi in bojazni o vsakodnevnih rečeh, dogodkih.
B so zaznani vsaj 4 od vseh spodaj naštetih simptomov, od tega pa mora biti nujno prepoznan tudi vsaj eden od prvih štirih naštetih simptomov:

  • pospešen srčni utrip
  • potenje
  • tresenje, trepetanje
  • suha usta (ne zaradi zdravil)
  • težave z dihanjem
  • občutek dušenja
  • bolečine v prsih ali neprijeten občutek v prsih
  • slabost
  • vrtoglavica, slabotnost, omotica
  • občutek, da so predmeti nerealni, nedosegljivi (depersonalizacija)
  • občutek izgubljanja kontrole nad stvarmi in nad samim seboj,
  • strah, da bodo umrli

Splošni simptomi:

  • navali vročine ali mrzlice
  • otopelost ali mravljinci

Simptomi napetosti:

  • napetost v mišicah, bolečine
  • nemirnost in nezmožnost sprostitve
  • občutek nemira, živčnosti in miselna napetost
  • občutek cmoka v grlu in težave s požiranjem

Ostali simptomi:

  • pretiran odziv na majhna presenečanja oz. prestrašenost
  • težave s koncentracijo, blokade v razmišljanju zaradi skrbi ali anksioznosti
  • razdražljivost
  • težave s spanjem zaradi skrbi

 

Zdravljenje

Kognitivna vedenjska terapija je psihološka metoda zdravljenja GAM. Terapevt in pacient skupaj poskušata ugotoviti, kako misli in občutki vplivajo na vedenje. Cilj terapije je, da pacient zamenja negativne miselne vzorce, ki povzročajo anksioznost, in jih zamenja s pozitivnimi. Posameznika se lahko zdravi samo s pomočjo kognitivne vedenjske terapije ali v kombinaciji z zdravili.

 

Zdravila

Za zdravljenje anksiozne motnje se uporabljajo tudi antidepresivi (SSRI-ji) zaviralci ponovnega privzema serotonina, to so fluoksetin, paroksetin, escitalopram in sertralin. Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje depresije, vendar odpravljajo tudi simptome generalizirane anksiozne motnje. Skupni stranski učinki so slabost, glavoboli, driska, zaprtje. Stranski učinki so pogosto opazni na začetku zdravljenja, kasneje pa lahko tudi izginejo.

  • Pregabalin

Zdravilo se uporablja za zdravljenje odraslih oseb z generalizirano anksiozno motnjo in ne povzroča odvisnosti. Povzroča pa manj kognitivnih psihomotoričnih stranskih učinkov kot druga zdravila za zdravljenje GAM (pomirjevala).

GAM se navadno pojavlja v tandemu z depresijo

Po raziskavah ima skoraj 60 % pacientov, ki bolehajo za depresijo, tudi anksiozno motnjo. Od tega jih je tistih z generalizirano anksiozno motnjo 17 %. Najpogostejša komorbidna motnja pri GAM pacientih pa je distimija (blaga depresija).

Cenik tečaja avtogenega treninga.