Anksioznost - Tečaji avtogenega treninga

Napotki proti anksioznosti

Anksioznost in depresija sta skupaj odgovorna za zelo velik del obiskov pri splošnem zdravniku. Povzročata ogromno tegob in stisk, in sicer ne le bolnikom, ampak tudi njihovim bližnjim. To lahko privede do precejšnje morbidnosti, žalosti in konfliktov v skupnosti kot celoti. Nobena skupina ni imuna na neprijetne učinke anksioznosti in depresije. Doletijo lahko kogarkoli in kadarkoli, zlasti ko obremenitve vsakdanjika in medosebnih odnosov postanejo neznosne. Imuni niso niti otroci (dejansko sta anksioznost in depresija prisotna predvsem v najstniškem obdobju) niti starejši.

Seveda je anksioznost popolnoma naraven občutek, ki ga doživljamo vsi; je temeljni del vsakdanjega življenja. Z njo povezani simptomi so običajno posledica sproščanja adrenalina ali noradrenalina iz nadledvične žleze v simpatično živčevje ter vključujejo hitrejše in močnejše bitje srca. Posameznik se tako morda prvič zave svojega srčnega utripa, kar je lahko zelo vznemirjajoče. Pospešen srčni utrip je lahko zlasti opazen med sproščanjem ali ležanjem v postelji, še posebej če ležimo z ušesom naslonjenim na vzglavnik. Med značilnosti spadajo tudi hitrejše dihanje, mrzle in potne dlani, občutek metuljčkov v trebuhu ali celo slabost, ki privede do dejanskega bljuvanja.

Vsak, ki je izpostavljen kakršnikoli obliki dražljajev, ne glede na to, ali so stresni in neprijetni ali vznemirljivi in/ali prijetni, izkusi enega ali več od teh simptomov. Naše dojemanje je tisto, ki določi, ali občutimo anksioznost ali stres, navdušenje ali veselje. ŠELE ko simptomi postanejo dolgotrajni, neprijetni ali neznosni, lahko postavimo diagnozo, da trpimo zaradi anksioznosti. Avtomobilski dirkač, športnik ali igralec na primer občuti sproščanje adrenalina pred nastopom kot prijetno vznemirjenje in razburjenje, medtem ko bi bila takšna dejavnost za večino drugih ljudi živce parajoča ter zato neprijetna in stresna.

Zdi se, da se učinki adrenalinske stimulacije seštevajo in čeprav zaradi ene stresne situacije morda ne občutimo prevelike stiske ali nelagodja, lahko več dogodkov skupaj privede do težav. V takšnem primeru je morda potreben samo en neznaten pripetljaj, ki je kaplja čez rob in nas pahne v stanje anksioznosti. Zaradi tega kopičenja stresnih dogodkov se znajdemo v položaju nenehnega in dolgotrajnega proizvajanja adrenalina, ki ga spremljajo najrazličnejši s tem povezani simptomi. Postanemo kot avtomobil, ki ga ves čas vozimo z odprto dušilno enoto. To povzroča nenehno čezmerno porabo goriva, kar nazadnje privede do okvare motorja. Podobno, ko smo ujeti v začarani krog odzivanja »boj ali beg«, ki ga povzročata anksioznost in stres, porabimo toliko energije, da nam je ostane le zelo malo in se počutimo popolnoma izčrpane. V takšnem primeru običajno nimamo dovolj energije, da bi karkoli počeli, čeprav si na zavedni ravni to resnično želimo. DEJSTVO, DA SE TELESNA ENERGIJA IZGUBLJA NA NEZAVEDNI RAVNI, JE EDEN OD GLAVNIH RAZLOGOV, DA STA UTRUJENOST IN IZČRPANOST TAKO POGOSTA SIMPTOMA ANKSIOZNOSTI IN STRESA; pravzaprav sta to lahko edina vidna simptoma. Ena od značilnosti takšne utrujenosti je, da ne pomaga nobena količina počitka ali spanca. Pravzaprav se zdi, da preveč spanja težavo še poslabša. Pomembno pa je opozoriti, da resne in daljše utrujenosti ne smete samodejno pripisati zgolj anksioznosti, ne da bi je prej temeljito proučili. Prav možno je, da je vzrok fizičnega izvora. Dejansko bi večina zdravnikov takšno utrujenost utemeljila s stresom in anksioznostjo šele potem, ko natančne preiskave ne bi pokazale očitnega fizičnega vzroka.

Simptomi anksioznosti so številni in raznoliki: vključujejo nemir, razočaranje, nezadovoljstvo, izgubo koncentracije, razdražljivost, živčnost, zmanjšan apetit, izgubo teže, nespečnost, moreče sanje, izčrpanost kljub veliki količini spanca, glavobole, vrtoglavico, omedlevice, šibkost, občutek zadihanosti, hiperventilacijo, tresenje, moteno prebavo in odvajanje urina ter slabost. To nikakor ni popoln seznam, saj je veliko simptomov anksioznosti zelo subjektivnih in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Tako se lahko vaši simptomi pojavijo samo pri vas.

Ko so postala razpoložljiva sodobnejša pomirjevala, so mnogi mislili, da je to rešitev za anksioznost. Vendar je bilo šele nekaj časa nazaj ugotovljeno, da lahko povzročijo zasvojenost ter tako fizično kot tudi psihično privajanje. V nekaterih primerih lahko povzročijo občutek besa in dejansko poslabšanje simptomov anksioznosti. Čeprav je kratkoročno uživanje morda res nujno, da bi lažje premagali trenutno krizo, pomirjeval ne smete jemati dlje časa. Izjema so nekatera pomirjevala z drugimi učinki, kot je sproščanje določenih mišic, ki jih morajo dlje časa jemati posamezniki s posebnimi zdravstvenimi težavami, pri katerih je potrebno sproščanje mišic. Takšnih primerov pa ni veliko in tako ali tako mora biti vsak, ki jemlje pomirjevala v ta namen, pod stalnim zdravniškim nadzorom. Daljše jemanje pomirjeval večinoma ni utemeljeno. Za odpravljanje anksioznosti in njenih simptomov obstajajo drugi načini, obravnavani v nadaljevanju.

Druga pogosta kemikalija, ki povzroča zasvojenost in h kateri se pri soočanju s stresom in anksioznostjo zateče veliko ljudi, je seveda alkohol. Žal odvisnost nastopi zelo počasi in zahrbtno in običajno je posameznik že povsem zasvojen, še preden se tega zave. To zavedanje in družbene posledice alkoholizma so pogosto vzrok dodatnega stresa in anksioznosti zasvojenca ter njegove družine in prijateljev.

Kako si lahko pomagamo?

anksioznost simptomi Najprej morate opredeliti glavne težavne simptome in vzroke anksioznosti tako, da sestavite seznam ljudi, krajev in situacij, zaradi katerih ste trenutno napeti, zaskrbljeni ali prestrašeni ali ki so imeli na vas tak učinek v preteklosti. Pogosto lahko že z oblikovanjem takšnega seznama in zavedanjem vzrokov naše anksioznosti zmanjšamo anksioznost tudi za 70 % preprosto tako, da se izogibamo ljudem, situacijam in drugim stvarem, zaradi katerih občutimo tesnobo, dokler ne postanemo uspešnejši pri odpravljanju vzrokov. Takšno ravnanje je morda potrebno, da se lahko spopademo z anksioznostjo, ki je na začetku lahko neznosna, dokler se ne naučimo pravilnega izvajanja tehnike sproščanja. Poleg tega si lahko pomagamo tako, da se izogibamo pijačam s kofeinom, na primer kavi in pravemu čaju, in nekaterim gaziranim pijačam, saj lahko poslabšajo simptome. Pijte veliko zeliščnih čajev, saj so nekateri znani po svojem pomirjevalnem učinku, vključno s kamilico in gabezom, ki ju lahko poleg nekaterih manj pogostih zelišč najdete v lokalni trgovini z zdravo hrano. Morda boste našli tudi homeopatske in zeliščne pripravke, ki vam bodo pomagali pri sproščanju. Ne posegajte po alkoholnih pijačah, da bi pomirili svoje razrvane živce, saj vas lahko še bolj zasvojijo kot pomirjevala (glej zgoraj). Izboljšajte svojo prehrano in jemljite dovolj prehranskih dopolnil (6), še posebej če je izguba apetita eden od vaših glavnih simptomov. Zapomnite si, da so lahko masaža in druge oblike terapije z dotikom (na primer refleksoterapija), osteopatija in kiropraktika zelo učinkovite, še posebej če veliko napetosti kopičite v mišicah.

Anksioznost lahko zmanjšate tudi tako, da se o vzrokih pogovorite z dobrim prijateljem, svetovalcem, terapevtom, duhovnikom ali drugim verskim vodjem. Na ta način lahko hkrati tudi duhovno napredujete. Morda boste ugotovili, da se vam med govorjenjem o vaših težavah in možnih vzrokih anksioznosti začnejo v umu jasno oblikovati možne rešitve in načini spopadanja z vzroki anksioznosti.

Če iz kakršnegakoli razloga svojih težav ne morete deliti z nikomer, jih preprosto zapišite, takoj ko začnete razmišljati o njih. Tudi tako lahko pogosto olajšate nekatere simptome in si pomagate pri odkrivanju možnih načinov spopadanja z njimi.

Najučinkovitejši način odpravljanja simptomov anksioznosti je pravilno, redno in pogosto izvajanje avtogenega treninga. Poleg standardnih vaj, ki vam bodo v veliko pomoč pri zmanjševanju stresa in anksioznosti, vam bodo zelo koristile vaje za razbremenitev anksioznosti, vaje za razbremenitev jeze in vaje s kričanjem, ki bodo predstavljene v tečaju avtogenega treninga. Ne pozabite, da so simptomi anksioznosti včasih posledica prikrite ali potlačene jeze, depresije ali razočaranja.

S stanjem globoke sprostitve, ki ga lahko večina doseže po daljšem in pogostem izvajanju standardnih vaj avtogenega treninga, lahko ljudje sistematično zmanjšajo svojo občutljivost na kakršnekoli fobije, ki jih morda imajo, in jih na ta način premagajo. »Moj vrat in ramena so težki« je kot delna vaja v veliko pomoč pri spopadanju s hudo anksioznostjo, še posebej če gre za fobijo, saj se lahko ta tehnika uporabi kjerkoli in kadarkoli. Začnite jo izvajati takoj, ko začutite preveliko kopičenje stresa ali ko opazite, da se vas polašča fobija.

anksioznost simptomi Kadar so vaši simptomi anksioznosti zelo hudi, je v precejšnjo pomoč tudi kratka vaja, še posebej če jo tekom dneva izvajate pogosto, saj prispeva k splošnim blagodejnim učinkom celotne serije vaj avtogenega treninga. Za odpravljanje nekaterih simptomov anksioznosti lahko uporabite tudi pozitivne afirmacije, vodeno meditacijo in vodeno vizualizacijo, vendar morate v tem primeru sami ugotoviti, kaj bi vam pomagalo. Če je na primer glavni vzrok vaše anksioznosti pomanjkanje samozaupanja, lahko vključite afirmacijo »Vem, da povsem zaupam vase«.

Če imate neko fobijo, lahko naredite naslednje. Z vajami avtogenega treninga dosezite stanje globoke sproščenosti, potem pa se v tem stanju v mislih zelo počasi lotite tistega, česar se bojite narediti. Zelo je pomembno, da to počnete počasi in previdno. Vzemimo za primer strah pred tem, da bi zapustili stanovanje. V stanju globoke sproščenosti si najprej zamislite, kako se odpravite proti vhodnim vratom. Takoj odnehajte, če občutite preveliko tesnobo. Vzemite si čas, bodite potrpežljivi in previdni. Ko vam to uspe, ne da bi občutili tesnobo, naredite naslednji korak in odprite vrata. Tudi to ponavljajte v stanju globoke sproščenosti, dokler več ne občutite tesnobe. Potem stopite ven in se vrnite nazaj. Tudi to ponavljajte, dokler ob tem več ne občutite tesnobe.

Ponavljajte te korake, dokler v stanju globoke sproščenosti ne premagate svoje fobije. Ko vam to uspe, lahko začnete iste korake izvajati v resnici, pri čemer večkrat uporabljajte kratko ali delno vajo. Če to zelo počasi in previdno izvajate dlje časa – odvisno od tega, kako močan je vaš strah – boste ugotovili, da lahko premagate skoraj vsako fobijo. Pri tem pa morate biti do sebe potrpežljivi, prijazni in prizanesljivi. Ne jezite ali razburjajte se, če imate včasih občutek, da po vsakih dveh korakih naprej naredite tri korake nazaj. To je del celotnega procesa in pomembno si je zapomniti, da boste dolgoročno lahko dosegli svoj cilj, kakršenkoli že je.

Kaj je avtogeni trening?

Kako izgleda tečaj avtogenega treninga?

On-line psihoterapija.

Panični napadi / Panična motnja

Panični napad je nenaden val močnih občutkov anksioznosti in strahu, ko srce močno bije in je dihanje navadno oteženo. Posameznik lahko dobi tudi občutek, da bo umrl ali da se mu bo zmešalo. V primeru, da paničnih napadov ne zdravimo, se lahko razvijejo t. i. panična motnja in druge težave. Oseba, ki takšne napade doživlja, lahko tudi prekine z običajnimi življenjskimi aktivnostmi. Na srečo se da panične napade pozdraviti in prej ko poiščete pomoč, bolje je. Z zdravljenjem jih lahko zmanjšate ali odpravite in prevzamete kontrolo nad svojim življenjem.

Razumevanje paničnih napadov

panicni-napadi V mnogih primerih se panični napad pojavi nenadoma, lahko tudi, ko je posameznik sproščen ali spi. Lahko se zgodi da oseba tovrstni napad doživi samo enkrat, vendar se pogosteje dogaja, da posameznik napade doživlja večkrat. Ponavljajoče se napade pogosto sprožijo določene situacije, ki so za posameznika stresne, npr. prečkanje mostu, govor pred občinstvom, predvsem pa situacije, ki so pri posamezniku že kdaj prej sprožile panični napad.

Doživite lahko enega ali več paničnih napadov, pa ste popolnoma zdravi in veseli. Lahko pa se na drugi strani pojavijo panični napadi tudi kot posledica drugih motenj, kot so panična motnja, socialna fobija, depresija. V vsakem primeru, pa so panični napadi ozdravljivi. Obstaja veliko oblik zdravljenja in strategij, kako zmanjšati simptome.

Znaki in simptomi paničnih napadov

Panični napadi se najpogosteje sprožijo, ko ste daleč od doma, vendar se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Lahko ga doživite v trgovini, ko hodite po cesti, ko se vozite z avtom ali sedite doma na kavču. Znaki in simptomi paničnega napada se lahko pojavijo nenadoma in običajno dosežejo vrh po 10 minutah. Večina napadov mine nekje po 20 do 30 minutah in redko trajajo več kot eno uro.

Močne panične napade spremljajo naslednji simptomi:

zmanjkovanje zraka ali hiperventilacija,
visok srčni utrip,
bolečine v prsih ali nelagodje v prsih,
tresenje ali drgetanje,
dušenje,
občutek neresničnosti, kot v sanjah,
potenje,
slabost ali razdražen želodec,
omotica,
otopelost ali ščemenje,
navali vročine ali hladu,
strah, da boste umrli ali se vam bo zmešalo.

Gre za panični ali srčni napad?

Mnogi od naštetih simptomov so fizične narave in so tako močni, da ljudje mislijo, da imajo srčni napad. Pogosto namreč tisti, ki doživijo panični napad, poiščejo pomoč pri zdravniku ali na urgenci, saj menijo, da imajo težke zdravstvene težave. Zaradi bolečin v prsih so tako navadno prej opravljene vse druge preiskave, panični napad pa je ali spregledan ali se šele pozneje ugotovi, kaj je bil vzrok težav.

Znaki in simptomi panične motnje

Ni se vam potrebno bati, če ste doživeli en ali dva napada. Mnogo ljudi doživi panični napad, ne da bi prišlo do kakršnihkoli zapletov ali bi se le-ti še kdaj ponovili. Vendar pa kljub temu obstajajo tudi ljudje, ki po nekaj napadih zbolijo za panično motnjo. Panična motnja so ponavljajoči se panični napadi z močno spremenjenim vedenjem. Posameznika je navadno tudi zelo strah, da ga bo popadel nov napad, takrat občuti močno anksioznost.

Lahko imate panično motnjo, če:

doživljate panične napade, ki niso povezani s točno določeno situacijo,
vas skrbi, da boste doživeli še en panični napad,
se zaradi paničnih napadov obnašate drugače (izogibanje krajev, kjer ste doživeli panične napade).

Medtem ko panični napad na eni strani traja le nekaj minut, lahko zaradi intenzivnih občutji pusti na človeku močan pečat. Če imate panično motnjo, so pogosti napadi čustveno obremenjujoči. Močni spomini na izjemen strah in trpljenje, ki ju doživljate med paničnim napadom, imajo negativne učinke na samozavest in vam lahko močno otežujejo življenje.

Nazadnje lahko pride do naslednjih simptomov panične motnje:

Anksioznost. Namesto, da se med paničnim napadom počutite sproščene, takrat občutite tesnobo in napetost. Take občutke anksioznosti povzroči strah pred ponovnimi paničnimi napadi. Ker ste nenehno napeti in v strahu zase, vas to močno izčrpava in utrudi.
Izogibanje. Začnete se izogibati določenim situacijam in krajem, in sicer zaradi tega, ker mislite, da boste s tem preprečili panični napad. V najslabših primerih se pojavi agorafobija.

Panični napad z agorafobijo

Agorafobija se je sprava smatrala kot strah pred zunanjim okoljem ali odprtimi prostori. Sedaj je stroka mnenja, da se razvije kot posledica zapletov pri paničnih napadih. Pri agorafobiji gre za strah, da boste dobili panični napad nekje, kjer se ne boste mogli skriti in vas bodo vsi videli, sami pa boste imeli občutek, da ste se osramotili.

Zaradi teh strahov se boste začeli bolj in bolj izogibat določenim opravilom, druženjem. Lahko se boste izogibali gneči, trgovinam, športnim prizoriščem, ali se boste izogibali avtom, letalom, vlakom, v najslabšem primeru se boste počutili varni samo doma.

Vzroki paničnih napadov in panične motnje

Čeprav o vzrokih za panične napade ne moremo z gotovostjo govoriti, lahko predpostavljamo, da so panični napadi pogosto dedni. Poleg dednosti pa lahko panične napade povzročijo tudi določene prelomnice v našem življenju, npr. končanje študija, prva zaposlitev, poroka, prvi otrok. Izjemen stres, kot so izguba ljubljenega, ločitev in izguba službe lahko prav tako sprožijo panične napade.

Če trpite zaradi paničnih napadov, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika. To pa z namenom, da slednji izključijo:

prolaps mitralne zaklopke (manjši srčni problem, kadar se srčna zaklopka ne zapira pravilno),
hipertiroidizem (povečano delovanje ščitnice),
hipoglikemija (nizek krvni sladkor),
odvajanje od zdravil.

Zdravljenje paničnih napadov in panične motnje

panicna-motnja-zdravljenje Panični napad in panična motnja sta ozdravljivi bolezni. Lahko se pozdravita s samopomočjo ali s pomočjo terapijo.

Skupinska psihoterapija

Psihoterapija je prva izbira pri zdravljenju panične motnje, saj se z zdravili običajno odpravi simptome, vendar vzrok za panične napade ostaja skoraj nedotaknjen. Psihoterapija ostaja najpomembnejše orodje pri panični motnji in deluje tudi dolgoročno.

Kognitivno vedenjska terapija

Kognitivna vedenjska terapija se smatra za najučinkovitejše zdravljenje paničnih napadov, motenj in agorafobije. Kognitivno vedenjska terapija se osredotoča na vzorce razmišljanja in vedenja, ki napajajo in sprožajo panične napade. Vaše strahove vam pomaga videti bolj objektivno.
Npr., kaj groznega se vam lahko zgodi če panični napad doživite med vožnjo v avtu? Morda boste morali zapeljati na stran in postati, vsekakor pa se ne boste zaleteli ali doživeli srčnega napada. Ko res sprevidite, da se vam ne bo zgodilo nič groznega, postanejo panični napadi manj strašni.

Avtogeni trening

Avtogeni trening in ostale tehnike sproščanja so učinkovit način za zmanjšanje števila paničnih napadov ali njihovo odpravo. Z avtogenim treningom bistveno zmanjšate stopnjo stresa v vašem vsakdanjiku in tako vplivate na pojavljanje paničnih napadov, ki so posledica stresa.
Avtogeni trening je priporočljiv tudi kot kombinacija zdravljenja z zdravili in / ali s psihoterapijo. V obeh primerih je kombinacija z avtogenim treningom bolj uspešna kot monoterapija.

Novost korona tečaj.

Več o avtogenem treningu.

Zdravljenje paničnih napadov z zdravili

Zdravila se lahko uporabljajo, da zmanjšajo simptome panične motnje ali da vzdržujejo trenutno ravnovesje posameznika. Vendar zdravila vedno ne rešijo težav. Pomembno je, da je zdravljenje z zdravili podprto tudi z drugimi oblikami zdravljenja, ki se bolj osredotočajo na vzroke težave (stres, strah ...).

Zdravila za zdravljenje paničnih napadov:

Antidepresivi. Traja nekaj časa da začnejo učinkovati.
Benzodiazepini. To so anksiolitiki, ki učinkujejo v roku pol ure in vidno olajšajo simptome paničnega napada. Vendar je potrebno poudariti, da povzročajo odvisnost in odtegnitvene simptome.

Samopomoč pri paničnih napadih in panični motnji

Pri zdravljenju paničnih napadov si lahko pomagate tudi sami:

Preberite čim več gradiva o paniki. Več ko veste, manjši bo strah pred napadi. Preberite čim več o anksioznosti, panični motnji, stresnemu odzivu med paničnem napadom. Vedeli boste, da so občutki, ki se vas polaščajo ob paniki, normalni in da se vam ne bo zmešalo.
Izogibajte se kajenju in nasploh nikotinu, saj lahko sprožita panične napade. Izogibajte se tudi kavi in kofeinskim napitkom.
Naučite se kontrolirati dihanje. Globoko dihanje lahko zmanjša simptome panike. Tako se naučite pomiriti, ko se pojavijo občutki anksioznosti.
Izvajajte tehnike sproščanja (avtogeni trening, meditacija, joga ...). Ob redni vadbi boste krepili relaksacijski odziv, ki je nasproten stresnemu odzivu. Ob tem se ne boste samo sproščali, ampak boste tudi večali količino hormona sreče in izboljševali vsesplošno počutje. Najdite čas za sproščanje vsak dan.

Obsesivno-kompulzivna motnja

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je anksiozna motnja, katero zaznamujejo vsiljive misli (obsesije), ki povzročajo nelagodje, strah, skrbi. Običajno to anksioznost spremljajo ponavljajoča se vedenja, s katerimi želijo posamezniki olajšati nelagodje t. i. kompulzivna vedenja. Simptomi obsesivne kompulzivne motnje so pretirano umivanje ali čiščenje; pogosto preverjanje (npr. če so vrata zaklenjena, če je hladilnik odprt ...); kopičenje stvari; preobremenjenost z mislimi o spolnosti, nasilju, religiji; izogibanje določenim številkam; rituali odpiranja, zaklepanja vrat preden posameznik zapusti sobo. Vsi omenjeni simptomi so obremenjujoči in so pogosti vzrok močnih čustvenih in finančnih težav. Dejanja, ki jih počnejo ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo, lahko delujejo paranoidno in celo psihotično. Mnogi prepoznajo svoja dejanja kot nenavadna, neracionalna, kar jih lahko dodatno obremenjuje.

Obsesivno kompulzivna motnja je v ZDA četrta najbolj pogosta diagnoza duševne motnje in prizadene 2 % populacije. Za obsesivno kompulzivno motnjo lahko zbolijo tako otroci in najstniki kot tudi odrasli. Pri skoraj polovici se je motnja pojavila že v otroštvu in se nato prenesla v odraslo dobo.

Čeprav vedenje navadno meji na nenormalno, odklonsko, izstopajoče, pa obsesivna kompulzivna motnja korelira z nadpovprečno inteligentnostjo. Posamezniki, ki trpijo za obsesivno kompulzivno motnjo, so navadno zelo dovzetni za malenkosti in pozorni na detajle, se izogibajo nevarnostim, previdno planirajo, so pretirano odgovorni in porabijo veliko časa za pomembne odločitve.

Simptomi

Obsesije so misli, ki se pojavijo in so prisotne kljub temu, da jih posameznik poskuša ignorirati ali se z njimi soočiti. Ljudje, ki trpijo za obsesivno kompulzivno motnjo, se pogosto kompulzivno vedejo. Kot kompulzivno vedenje označujemo dejanja, s katerimi si blažijo anksioznost, ki jo prinašajo obsesivne misli. Obsesije se od posameznika do posameznika razlikujejo in jih le-ti lahko doživljajo bolj ali manj doživeto. Neka preprosta obsesija je lahko povezana npr. z neurejenostjo prostora, neskladjem, ki onemogoča normalno življenje.

Kot močnejšo obsesijo pa bi lahko označili prezaposlenost z mislimi, predstavami, da neka oseba, ki ji je posameznik blizu, umira. Druge obsesije so lahko skrbi, da bo njih ali njihove ljubljene bog, hudič ali neka bolezen prizadela.

Določene posameznike, ki zbolevajo za obsesivno kompulzivno motnjo, lahko preganjajo misli in predstave o spolnih odnosih, ki so neprijetni, morbidni ipd. (npr. spolni odnosi z neznanci, znanci, starši, otroki, živalmi, homoseksualni spolni odnosi ...), kar je lahko zanje še posebej obremenjujoče, sploh če se to konstantno ponavlja. »Povprečnim ljudem« občasno lahko pomislijo na neko neprijetno seksualno situacijo, vendar temu ne posvečajo tolikšne pozornosti in pozabijo, da so na kaj takega sploh kdaj pomislili. Pri ljudeh z obsesivno kompulzivno motnjo pa je ravno obratno, te misli jih pretirano zaposlujejo, hkrati pa se posledično še obremenjujejo, kako so sploh lahko pomislil na kaj takega. Lahko se celo zgodi, da zaradi misli, ki jih imajo, podvomijo v svojo spolno usmerjenost ali pa se pojavi bojazen, da bodo te vsiljive misli tudi izpeljali in se nato obrnejo proti sebi, si očitajo negativnost, izprijenost, hudobnost.

Kompulzivna dejanja

obsesivno kompulzivna motnja-1 Nekateri ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo (OKM) opravljajo rituale (kompulzivno vedenje), ker mislijo, da se bodo na ta način znebili anksioznosti. Oseba z OKM je prepričana, da mora opraviti določene rituale, da bi s tem npr. preprečila nek grozen dogodek ali da bi se znebila svojih nenavadnih misli. Ljudje z OKM se zavedajo, da so njihove misli in vedenja neracionalna, vendar čutijo, da morajo opraviti kompulzije, da se jih znebijo.

Kompulzivna dejanja so lahko štetje korakov na nek ponavljajoč se način ali ponavljanje določenih dejanj, ki so povezana s številkami ali vzorci. Ljudje si lahko neprestano umivajo roke (v skrajnem primeru tako dolgo, da pride do poškodb kože), skrbijo, da so določeni predmeti poravnani, večkrat preverijo, če je avto zaklenjen, prižigajo ali ugašajo luči, imajo zaklenjena vrata ves čas in to večkrat preverijo, se dotikajo določenih predmetov, preden zapustijo sobo, ipd.

Ljudje se zanašajo na to, da bodo s svojimi ponavljanji ubežali obsesivnim mislim, čeprav vedo, da je olajšanje kratkotrajno in da se bodo misli kmalu vrnile. Nekateri tudi uporabljajo kompulzivna dejanja, da preprečijo pojav vsiljivih misli.

Poleg strahu in anksioznosti, ki spremljata obsesivno kompulzivno motnjo, pa lahko oboleli vsak dan po več ur izvajajo omenjena kompulzivna dejanja. V teh situacijah posameznik ne zmore opravljati svojih dolžnosti in vlog, ki jih ima v življenju.

Obsesivna motnja brez vidnih kompulzij

Pri več kot polovici primerov obolelih za OKM se obsesivna kompulzivna motnja kaže tudi brez kompulzij. Osebe s to obliko motnje se izogibajo situacijam, ki bi lahko povzročile obsesije, ali pa imajo miselne rituale, s katerimi se poskušajo le-tem izogniti. Rezultat izogibanj je lahko zapostavljanje svojih dolžnosti in vlog.

Skupna pojavnost bolezni (komorbidnost)

Ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo lahko trpijo še za drugimi boleznimi, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja, anoreksija, socialna anksioznost, bulimija, Tourettov sindrom, Aspergerjev sindrom ... Obstaja tudi povezava med obsesivno kompulzivno motnjo in odvisnostjo od drog, pri čemer pride do zlorabe drog najverjetneje zaradi lajšanja obsesij. Pogosto se skupaj z OKM pojavljajo tudi panični napadi. Pri posameznikih z OKM, ki trpijo še za depresijo, pa je zaznati tudi večjo nagnjenost k samomoru.

Vzroki

Splošno je sprejeto, da so vzroki za razvoj obsesivne kompulzivne motnje tako psihološki kot tudi biološki, čeprav se med seboj razlikujejo.

Biološki vzroki

Obsesivno kompulzivno motnjo so povezali z abnormalnostmi pri serotoninu (nevrotransmitorju v možganih) , čeprav bi bile te abnormalnosti lahko ali vzrok ali posledica te motnje. Serotonin povezujejo z uravnavanjem anksioznosti in predpostavlja se, da ga je pri osebah z OKM premalo. Ta predpostavljanja pa so podprta z odzivnostjo oseb z OKM od zdravil (SSRI), ki delujejo na serotoninske receptorje.

V 45–65 % primerov ima OKM pri otrocih dedno osnovo. Tam, kjer se razvije motnja že pri otrocih, je dedni faktor višji. Poleg tega ima velik vpliv tudi okolje, tako da dedna osnova ni dokončno raziskana.

Zdravljenje

Vedenjska terapija, kognitivno vedenjska terapija in zdravila naj bi bila prva izbira pri zdravljenju obsesivne kompulzivne motnje. Kot dobra se izkaže tudi psihodinamična psihoterapija. Psihoterapija skupaj z zdravili naj bi bila bolj uspešna kot psihoterapija ali zdravila posamično.

Zdravila

zdravila-okm Za zdravljenje obsesivne kompulzivne motnje se uporabljajo podobna zdravila, kot so tista za zdravljene depresije, npr.:

escitalopram (Cipralex, Ecytara, Elicea, Escitaham, Escitalopram Teva)
citalpram (Cipramil, Citalon, Citalopram Torrex, Citalox, Oropram)
sertralin (Zoloft, Asentra, Mapron, Sertralin Actavis, Sertralin TEVA, Sertiva)
fluoksetin (Prozac, Portal, Fluval, Fodiss, Salipax)
paroksetin (Seroxat, Plisil, Paroxat, Paroksetin Teva, Parogen, Paluxon)

Ta zdravila delujejo na serotonin in začnejo delovati kasneje kot pri zdravljenju depresije (potrebujejo 2–3 mesece). Prav tako osebe z OKM potrebujejo visoke odmerke v primerjavi z odmerki za zdravljenje anksioznosti ali depresije.

Vir: Wikipedia

Posttravmatska stresna motnja

Posttravmatska stresna motnja ali posttravmatski stresni sindrom lahko nastane po travmatičnem dogodku, ki ogroža varnost posameznika ali ga postavi v brezupno stanje. Mnogo ljudi povezuje posttravmatsko stresno motnjo z vojaki, ki so bili v bitki, vendar je lahko vsaka izkušnja, ki je preobremenjujoča oz. travmatična, predvsem ko je nepredvidljiva ali ni pod nadzorom, sprožilec posttravmatske stresne motnje.

Posttravmatska stresna motnja (posttravmatski stresni sindrom) lahko prizadene tiste, ki so doživeli katastrofo, in tiste, ki so bili priča njenemu razdejanju, npr. da so pomagali pri reševanju (reševalci, policisti). PTSM lahko dobijo tudi prijatelji oz. družinski člani tistih, ki so doživeli travmatični dogodek.

Posttravmatska stresna motnja (posttravmatski stresni sindrom) se kaže pri vsaki osebi drugače in se najpogosteje razvije v urah ali nekaj dnevih po travmatičnem dogodku. Vendar se pri nekaterih razvije šele po nekaj tednih, mesecih ali celo letih.

Nekaj primerov, ki lahko sprožijo posttravmatsko stresno motnjo (posttravmatski stresni sindrom):

vojna,
naravne katastrofe,
prometne nesreče, letalske nesreče,
nenadna smrt ljubljene osebe,
posilstvo,
fizični napad,
seksualna ali fizična zloraba,
zapostavljanje v času otroštva ...

Razlika med PTSM in normalnim odzivom na travmo

Travmatični dogodki, ki lahko povzročilo posttravmatsko stresno motnjo (posttravmatski stresni sindrom) so tako obremenjujoči, da je normalno, da se na njih odzovemo stresno. Skoraj vsakdo, ki gre skozi travmatični dogodek, ima sprva nekaj znakov oz. simptomov te motnje, vendar z nekaj dnevi izginejo in posameznik lahko ponovno zaživi normalno življenje.

V primeru PTSM pa ti simptomi ne pojenjajo, ampak se iz tedna v teden stopnjujejo, zaradi česa se stanje poslabša.

Znaki in simptomi posttravmatske stresne motnje

Simptomi posttravmatske stresne motnje oz. posttravmatskega stresnega sindroma se lahko pojavijo nenadoma, postopno ali pa se pojavijo in čez čas izginejo. Navadno jih sproži nekaj, kar spominja na tragični dogodek (zvok, slika, besede, vonj).

Pri doživljanju posttravmatske stresne motnje ločimo tri glavne skupine simptomov:

1. Podoživljanje travmatičnega dogodka

vsiljive, neprijetne misli o dogodku;
živi spomini na nesrečo, kot da ponovno doživijo nesrečo;
nočne more;
občutki močnega obupa, ko se spominjajo travmatičnega dogodka;
močne fizične reakcije ob spominu na dogodek (pospešeno bitje srca, pospešeno dihanje, slabost, napetost, potenje).

2. Izogibanje vsemu, kar spominja na travmo

izogibanje krajem, dejavnostim, mislim ali občutkom, ki spominjajo na travmo;
nezmožnost spominjanja pomembnih delov travme;
izguba zanimanja za predhodne aktivnosti;
občutek odtujenosti in čustvena otopelost;
občutek omejene prihodnosti (ne bom se poročil/a, doživel/a visoke starosti ...).

3. Povečanje anksioznosti

težave s spanjem;
razdražljivost in izbruhi jeze;
težave s koncentracijo;
občutek krivde, sramu;
zloraba alkohola, drog;
občutki nezaupanja, izdaje;
depresija in obup;
samomorilne misli;
občutek osamljenosti;
bolečine.

Simptomi posttravmatske stresne motnje pri otrocih in mladostnikih

Simptomi pri otrocih, še posebej zelo majhnih, so lahko drugačni kot pri odraslih:

strah pred ločitvijo od staršev;
izguba prej pridobljene navade, spretnosti (težave iti sam na stranišče);
težave s spanjem in nočne more, brez povezanosti in vsebine;
žalostna in kompulzivna igra, kjer je tematika povezana s travmo;
novi strahovi in anksioznost, ki ni povezana s travmo (npr. strah pred pošastmi);
uprizarjanje travme skozi igro; zgodbe, risbe;
bolečine brez vidnega vzroka;
razdražljivost in agresija.

Vzroki posttravmatske stresne motnje

Čeprav ni mogoče predvideti, kdo bo zbolel za PTSM, so prisotni nekateri dejavniki tveganja, ki bi lahko prispevali k ranljivosti.

Dejavniki tveganja so v veliki večini odvisni od same travme. Bolj kot je travma resna, dlje kot traja, večja je verjetnost za resno obolenje. Tiste travme, ki so jih povzročili ljudje namenoma, kot npr. posilstvo, napad, mučenje, so bolj travmatične kot nesreče. Pomembno je tudi, ali je bil dogodek nepričakovan, nekontroliran in brez možnosti pobega.

Dejavniki tveganja so tudi:

predhodne travmatične izkušnje, posebno v mladosti;
zgodovina PTSM ali depresije;
zgodovina fizične ali spolne zlorabe;
zgodovina zlorabe substanc (alkohol, droge);
predhodna depresija, anksioznost in druge duševne bolezni;
visok nivo stresa v življenju.

Zdravljenje

Vedenjska in kognitivno vedenjska terapija (KVT)

KVT je uspešna metoda zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Pri tej metodi se poskuša zamenjati vzorce razmišljanja, ki povzročajo negativna čustva. Posameznik se nauči prepoznati misli, ki ga strašijo ali vznemirijo, in jih zamenjati z manj obremenjujočimi. Cilj je, da posameznik razume, kako določene mislil povzročijo s PTSM povezane težave.

Terapija postopnega izpostavljanja

Pri tej terapiji se posameznika v mislih pelje skozi travmatični dogodek, tako da uspešno procesira svoja čustva in spomine na travmo. Lahko je izpostavljanje namišljeno ali pa realno. Rezultati izpostavljanja travmi so precej spodbudni.

Medosebna psihoterapija

Ta oblika terapije se je brez izpostavljanja travmi izkazala za uspešno.

Zdravila

zdravila-posttravmatska-stresna-motnja Za zdravljenje posttravmatske stresne motnje se uporablja veliko zdravil, vendar povsem jasne izbire načina zdravljenja ni. Pri podoživljanju, pretirani pazljivosti, vzburjenosti oz. t. i. pozitivnih simptomih zdravila bolj pomagajo kot pri izogibanju in socialnem umiku. Terapija naj bi trajala vsaj 6–8 tednov.

SSRI oz antidepresivi, ki delujejo na serotoninske receptorje

Ta zdravila se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje posttravmatske stresne motnje in vključujejo zdravilne učinkovine kot so:

escitalopram (Cipralex, Ecytara, Elicea, Escitaham, Escitalopram Teva)
citalpram (Cipramil, Citalon, Citalopram Torrex, Citalox, Oropram)
sertralin (Zoloft, Asentra, Mapron, Sertralin Actavis, Sertralin TEVA, Sertiva)
fluoksetin (Prozac, Portal, Fluval, Fodiss, Salipax)
paroksetin (Seroxat, Plisil, Paroxat, Paroksetin Teva, Parogen, Paluxon)

Uporabljajo se tudi bupropion-NDRI-(Wellbutrin), antiepileptiki, stabilizatorji razpoloženja (Tegretol, Topomax), uspavala (Sanval) pri motnjah spanca. Lamotrigin (Lamictal) se je izkazal pri podoživljanju travme, izogibanju in čustveni otopelosti. Valprojska kislina (Depakine) pa zmanjša razdražljivost, agresijo in impulzivnost. Risperidon (Risperdal) se uporablja pri disociaciji, motnjah razpoloženja in agresivnem vedenju. Pomirjevala se uporabljajo za ublažitev anksioznosti na kratek rok, vendar obstajajo dokazi, da benzodiazepini povzročajo poslabšanje PTSM. Prav tako imajo pomirjevala veliko stranskih učinkov, odtegnitvene simptome in povzročajo odvisnost.

V primerih visoke anksizonost lahko vadijo osebe tudi sprostitvene tehnike.

Generalizirana anksiozna motnja

generalizirana-anksiozna-motnja-znaki Se pogosto obremenjujete z dogodki, ki se najverjetneje ne bodo zgodili? Se brez pravega vzroka počutite napete in anksiozne? Vsi kdaj občutimo tesnobo, kadar pa so te skrbi prisotne večino časa in zaradi njih več ne moremo opravljati vsakodnevnih obveznosti, lahko govorimo o generalizirani anksiozni motnji (GAM).

Generalizirana anksiozna motnja je telesno in duševno utrujajoča, saj povzroča nespečnost, pomanjkanje energije in posledično tudi telesno utrujenost. Vendar vam ni potrebno trepeti za to motnjo, saj lahko z ustrezno metodo odpravite kronične skrbi in se naučite umiriti.

Oseba, ki trpi za generalizirano anksiozno motnjo, je nenehno napeta, nervozna in ima navadno obilico skrbi. Nasprotno kot pri fobiji, kjer je strah povezan s točno določeno stvarjo ali situacijo, je pri generalizirani anksiozni motnji (GAM) strah posplošen na vse situacije in življenjske dogodke. Sicer je anksioznost manjša kot pri paničnih napadih, vendar traja dlje in onemogoča normalno življenje.

Če imate generalizirano anksiozno motnjo (GAM), vas lahko skrbijo iste stvari kot ostale posameznike (zdravje, denar, družina, služba), le da v tolikšni meri, da vam to predstavlja napor in breme, zaradi česa se težko sprostite in opravljate vsakodnevne opravke. Čeprav se zavedate, da ste pretirano anksiozni, in mislite, da vas nenehno premlevanje misli ščiti pred situacijo, je rezultat enak. Skrbi ne morete odklopiti in nenehno odzvanjajo v vaši glavi.

Vsakdanje stvari nas nenehno obremenjujejo, vendar je razlika med GAM in običajnimi težavami ta, da so pri generalizirani anksiozni motnji te težave:

pretirane in se nenehno vsiljujejo v misli,
se ne nehajo (so vztrajne),
so škodljive (onemogočajo nam običajno delovanje).

Na primer: po gledanju poročil, kjer poročajo o terorističnem napadu na bližnjem vzhodu, je povprečna oseba s to novico obremenjena nekaj minut, v najslabšem primeru pol ure. Na drugi strani pa oseba z generalizirano anksiozno motnjo te novice ne more pozabiti, lahko jo celo tako ponotranji, da jo začne preganjati strah pred morebitnim terorističnim napadom domačega mesta.

Normalno razmišljanje:

Vaše skrbi vas ne ovirajo pri vsakodnevnih obveznostih in dogodkih.
Lahko nadzirate svoje skrbi.
Skrbi, čeprav neprijetne, vam ne povzročajo pretiranih težav.
Imate malo skrbi, ki so kratkoročne in se navezujejo na neko točno določeno področje.

GAM razmišljanje:

Vaše skrbi onemogočajo vaše delovanje v službi, doma in na področju družabnega življenja.
Svoje skrbi težko kontrolirate.
Skrbi vas vznemirjajo in so stresne.
Navadno pričakujete najslabše izide.
Nenehno ste v skrbeh, npr. zadnjih nekaj mesecev tudi dnevno.

Simptomi generalizirane anksiozne motnje

Simptomi generalizirane anksiozne motnje variirajo. Lahko imate boljše ali slabše dneve. Čeprav stres ne povzroči motnje, vam na drugi strani poslabša simptome te bolezni, ki pa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Vseeno pa je pri večini ljudi, ki zbolevajo za generalizirano anksiozno motnjo, zaznati kombinacijo čustvenih, vedenjskih in fizičnih simptomov, kot so prikazani v nadaljevanju.

Čustveni simptomi generalizirane anksiozne motnje so:

konstante skrbi, ki preplavljajo vaše misli;
občutki, da je vaša anksioznost nekontrolirana, da ne morete nehati razmišljati o skrbeh;
vsiljene misli o svojih skrbeh, katerim se ne morete izogniti, čeprav poskušate;
nenehen občutek nevarnosti, ogroženosti.

Vedenjski simptomi GAM so:

nezmožnost sprostitve, umiritve;
težave pri koncentriranju, osredotočanju na določeno stvar;
prelaganje stvari, ker ste preveč obremenjeni;
izogibanje situacijam, ki vas naredijo anksiozne.

Fizični simptomi so:

občutek napetosti – bolečine in napetost v mišicah;
slab spanec oz. sploh težko zaspite, ker vas nenehno kaj skrbi;
težave z želodcem, slabost, driska.

Kako si lahko sami pomagamo pri generalizirani anksiozni motnji?

Sprememba življenjskega sloga lahko pomaga pri simptomih te anksiozne motnje – zdrava prehrana, telesna aktivnost, omejitev kave, kajenja.

Spremenite prehrano

Redna prehrana s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (polnozrnat kruh, rjav riž, polnozrnate testenine) bo pripomogla k vaši umirjenosti, saj stabilizira sladkor v krvi in celo poveča količino serotonina v organizmu (nevrotransmitor povezan z depresijo, anksioznostjo). Kava lahko na drugi strani poveča anksioznost, vam onemogoči spanec ali povzroči napade panike. Ne zaužite preveč sladkih jedi (sokovi, sadni jogurti, čokolade, sladice), saj vam povzroči dvig sladkorja in nato padec, kar vas naredi utrujene tako fizično kot psihično.

Dodajte več gibanja v svoj vsakdanjik

Redna telesna aktivnost je naraven način boja proti anksioznosti. Osebno priporočamo 40–50 minut telesne aktivnosti 4–5-krat na teden (ko imate dovolj kondicije). Aerobna vadba zmanjša napetost in stres, izboljša psihično in fizično energijo ter poveča endorfine, ki blagodejno vplivajo na počutje.

Izogibajte se alkohola in nikotina

Alkohol povzroči trenutno izboljšanje, toda ko se streznite, se anksiozna občutenja vrnejo in okrepijo. Osebno smo mnenja, da se s takim ravnanjem jakost anksioznih občutenj še poveča. Prav tako lahko način reševanja težav z alkoholom vodi v odvisnost od alkohola in po določenem času zlorabe morate biti nenehno pod vplivom alkohola, da lahko sploh normalno preživite dan.

Kajenje pa je v nasprotju z vsesplošnim mnenjem pravzaprav stimulans, ki povzroča anksioznost.

Dobro se naspite

Anksioznost in z njo povezane skrbi lahko povzročajo nespečnost in prav verjetno je, da ste to že sami doživeli. Vendar pa premalo spanca poveča stopnjo anksioznosti, hkrati pa se telo še težje bori proti stresu. Ko ste spočiti, se lažje zoperstavite težavam, imate manj skrbi in ste čustveno stabilnejši.

Naučite se sprostitvene tehnike

gam-zdravljenje-sprostitev Pogosto je sprememba življenjskega sloga premalo, da bi odpravili anksioznost. Eden najboljših načinov, da jo odpravite, je sprostitvena tehnika (avtogeni trening, progresivna mišična relaksacija, meditacija, joga ...). V primeru anksioznosti je telo v nenehni pripravljenosti na beg ali boj, in sicer pred »nevarnostjo«, ki je namišljena ali realna. Medtem vaše srce močno razbija, hitreje dihate, mišice imate napete in ste v nenehni pripravljenosti. Ob sproščanju pa pride ravno do obratnega učinka, saj se, namesto stresnega odziva (faza »beg ali boj«), vklopi faza sproščanja (»počivaj in prebavi«). Vaš srčni utrip se umiri, počasneje dihate, vaš pritisk se zniža. Ker ne morete biti hkrati v obeh stresnih fazah (boj ali beg ali počitek in prebava), je zelo pomembno, da krepite relaksacijski odziv in tako olajšate napetost oz. celo odpravite anksioznost.

Avtogeni trening je ena najučinkovitejših tehnik sproščanja. V samo 10–15 minutah vadbe se lahko popolnoma umirite in sprostite. Seveda je pri vsaki sprostitveni tehniki pomembna redna vadba. Trikrat dnevno po 10–15 minut zadostuje, da okrepite sposobnost sprostitve in da vaš živčni sistem postane manj občutljiv na stres in s tem na anksioznost. S časom bo sproščanje čedalje lažje, dokler ne bo nekaj popolnoma naravnega.

Novost korona tečaj.

Poleg tega boste telesu naredili ogromno uslugo, saj se pri sprostitvenem odzivu vaše telo regenerira oz. obnavlja. Čeprav je sprostitvena tehnika lahko že sama po sebi oblika zdravljenja anksiozne motnje, je kljub temu so včasih potrebno zdravljenje s pomočjo zdravil.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Najbolje je, da obiščete osebnega zdravnika, ki vam bo predpisal zdravila oz. svetoval, kako znižati količino stresa (šport, sprostitvena tehnika, hrana, kvalitetno spanje ...) ali pa vas bo napotil k specialistu.

Zdravnik vam lahko priporoča tečaj joge ali avtogenega treninga, če ugotovi, da vaše stanje ni tako resno. Če pa zdravnik ugotovi, da motnjo spremljajo depresija ali druge anksiozne motnje, vas bo napotil k psihiatru ali pa vam bo predpisal zdravila. Pri tem je pomembno, da veste, da je vzrok vaših težav stres in da so tovrstne težave so zelo pogoste in povsem naravne.

Najbolje je poiskati pomoč pri psihiatru.

V kolikor ne veste kam po pomoč in ne veste ali so vaše težave resne, me lahko pokličete na 031 77 02 99 (Matej Drašler) in vas bom usmeril naprej.

Pogostost obolevanja, razvoj bolezni, vzroki nastanka generalizirane anksiozne motnje

Zaradi generalizirane anksiozne motnje trpi približno 1–3 % populacije (v Sloveniji od 20.000 do 60.000 ljudi). Motnja se lahko pojavi pri vseh populacijah, tako v otroštvu kot vse do pozne odraslosti, vendar je najpogostejša nekje pri starosti 30 let. Pri tej motnji je zaznan nekoliko zgodnejši in bolj postopen razvoj bolezni kot pri drugih anksioznih motnjah. Ženske imajo 2–3-krat večjo možnost, da zbolijo za to anksiozno motnjo, kot moški, kar pa velja predvsem za razvite države. Pogosto zbolijo tudi odrasli ljudje.

Nekateri trdijo, da je GAM dedna in se pojavi v kombinaciji z vplivi okolice (močna izpostavljenost stresu). Navadno se pojavi že v mladosti, ko se simptomi ne kažejo tako hitro kot pri drugih anksioznih motnjah. Nekateri oboleli z generalizirano anksiozno motnjo poročajo o njenem nastopu v zgodnji odraslosti, in sicer kot posledico stresnega dogodka. Ko se tovrstna motnja pojavi, je lahko kronična, vendar se jo da omejiti in nadzorovati s primernim zdravljenjem.

Dolgotrajno uživanje benzodiazepinov (pomirjeval) lahko poslabša anksioznost. Obstajajo dokazi, da zmanjšanje količine vnosa benzodiazepinov v organizem olajša anksioznost. Prav tako dolgotrajno uživanje alkohola povzroča anksiozne motnje, daljše abstiniranje pa zmanjša simptome anksioznosti.

Diagnoza, simptomi podrobneje

Po mednarodni klasifikaciji bolezni ICD-9 je generalizirana anksiozna motnja definirana, ko:
A traja vsaj 6 mesecev, posameznik pa je opazno napet, mučijo ga skrbi in bojazni o vsakodnevnih rečeh, dogodkih.
B so zaznani vsaj 4 od vseh spodaj naštetih simptomov, od tega pa mora biti nujno prepoznan tudi vsaj eden od prvih štirih naštetih simptomov:

pospešen srčni utrip
potenje
tresenje, trepetanje
suha usta (ne zaradi zdravil)
težave z dihanjem
občutek dušenja
bolečine v prsih ali neprijeten občutek v prsih
slabost
vrtoglavica, slabotnost, omotica
občutek, da so predmeti nerealni, nedosegljivi (depersonalizacija)
občutek izgubljanja kontrole nad stvarmi in nad samim seboj,
strah, da bodo umrli

Splošni simptomi:

navali vročine ali mrzlice
otopelost ali mravljinci

Simptomi napetosti:

napetost v mišicah, bolečine
nemirnost in nezmožnost sprostitve
občutek nemira, živčnosti in miselna napetost
občutek cmoka v grlu in težave s požiranjem

Ostali simptomi:

pretiran odziv na majhna presenečanja oz. prestrašenost
težave s koncentracijo, blokade v razmišljanju zaradi skrbi ali anksioznosti
razdražljivost
težave s spanjem zaradi skrbi

Zdravljenje

Kognitivna vedenjska terapija je psihološka metoda zdravljenja GAM. Terapevt in pacient skupaj poskušata ugotoviti, kako misli in občutki vplivajo na vedenje. Cilj terapije je, da pacient zamenja negativne miselne vzorce, ki povzročajo anksioznost, in jih zamenja s pozitivnimi. Posameznika se lahko zdravi samo s pomočjo kognitivne vedenjske terapije ali v kombinaciji z zdravili.

Zdravila

Za zdravljenje anksiozne motnje se uporabljajo tudi antidepresivi (SSRI-ji) zaviralci ponovnega privzema serotonina, to so fluoksetin, paroksetin, escitalopram in sertralin. Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje depresije, vendar odpravljajo tudi simptome generalizirane anksiozne motnje. Skupni stranski učinki so slabost, glavoboli, driska, zaprtje. Stranski učinki so pogosto opazni na začetku zdravljenja, kasneje pa lahko tudi izginejo.

Pregabalin

Zdravilo se uporablja za zdravljenje odraslih oseb z generalizirano anksiozno motnjo in ne povzroča odvisnosti. Povzroča pa manj kognitivnih psihomotoričnih stranskih učinkov kot druga zdravila za zdravljenje GAM (pomirjevala).

GAM se navadno pojavlja v tandemu z depresijo

Po raziskavah ima skoraj 60 % pacientov, ki bolehajo za depresijo, tudi anksiozno motnjo. Od tega jih je tistih z generalizirano anksiozno motnjo 17 %. Najpogostejša komorbidna motnja pri GAM pacientih pa je distimija (blaga depresija).

Cenik tečaja avtogenega treninga.