Anksioznost in depresija sta skupaj odgovorna za zelo velik del obiskov pri splošnem zdravniku. Povzročata ogromno tegob in stisk, in sicer ne le bolnikom, ampak tudi njihovim bližnjim. To lahko privede do precejšnje morbidnosti, žalosti in konfliktov v skupnosti kot celoti. Nobena skupina ni imuna na neprijetne učinke anksioznosti in depresije. Doletijo lahko kogarkoli in kadarkoli, zlasti ko obremenitve vsakdanjika in medosebnih odnosov postanejo neznosne. Imuni niso niti otroci (dejansko sta anksioznost in depresija prisotna predvsem v najstniškem obdobju) niti starejši.

Seveda je anksioznost popolnoma naraven občutek, ki ga doživljamo vsi; je temeljni del vsakdanjega življenja. Z njo povezani simptomi so običajno posledica sproščanja adrenalina ali noradrenalina iz nadledvične žleze v simpatično živčevje ter vključujejo hitrejše in močnejše bitje srca. Posameznik se tako morda prvič zave svojega srčnega utripa, kar je lahko zelo vznemirjajoče. Pospešen srčni utrip je lahko zlasti opazen med sproščanjem ali ležanjem v postelji, še posebej če ležimo z ušesom naslonjenim na vzglavnik. Med značilnosti spadajo tudi hitrejše dihanje, mrzle in potne dlani, občutek metuljčkov v trebuhu ali celo slabost, ki privede do dejanskega bljuvanja.

Vsak, ki je izpostavljen kakršnikoli obliki dražljajev, ne glede na to, ali so stresni in neprijetni ali vznemirljivi in/ali prijetni, izkusi enega ali več od teh simptomov. Naše dojemanje je tisto, ki določi, ali občutimo anksioznost ali stres, navdušenje ali veselje. ŠELE ko simptomi postanejo dolgotrajni, neprijetni ali neznosni, lahko postavimo diagnozo, da trpimo zaradi anksioznosti. Avtomobilski dirkač, športnik ali igralec na primer občuti sproščanje adrenalina pred nastopom kot prijetno vznemirjenje in razburjenje, medtem ko bi bila takšna dejavnost za večino drugih ljudi živce parajoča ter zato neprijetna in stresna.

Zdi se, da se učinki adrenalinske stimulacije seštevajo in čeprav zaradi ene stresne situacije morda ne občutimo prevelike stiske ali nelagodja, lahko več dogodkov skupaj privede do težav. V takšnem primeru je morda potreben samo en neznaten pripetljaj, ki je kaplja čez rob in nas pahne v stanje anksioznosti. Zaradi tega kopičenja stresnih dogodkov se znajdemo v položaju nenehnega in dolgotrajnega proizvajanja adrenalina, ki ga spremljajo najrazličnejši s tem povezani simptomi. Postanemo kot avtomobil, ki ga ves čas vozimo z odprto dušilno enoto. To povzroča nenehno čezmerno porabo goriva, kar nazadnje privede do okvare motorja. Podobno, ko smo ujeti v začarani krog odzivanja »boj ali beg«, ki ga povzročata anksioznost in stres, porabimo toliko energije, da nam je ostane le zelo malo in se počutimo popolnoma izčrpane. V takšnem primeru običajno nimamo dovolj energije, da bi karkoli počeli, čeprav si na zavedni ravni to resnično želimo. DEJSTVO, DA SE TELESNA ENERGIJA IZGUBLJA NA NEZAVEDNI RAVNI, JE EDEN OD GLAVNIH RAZLOGOV, DA STA UTRUJENOST IN IZČRPANOST TAKO POGOSTA SIMPTOMA ANKSIOZNOSTI IN STRESA; pravzaprav sta to lahko edina vidna simptoma. Ena od značilnosti takšne utrujenosti je, da ne pomaga nobena količina počitka ali spanca. Pravzaprav se zdi, da preveč spanja težavo še poslabša. Pomembno pa je opozoriti, da resne in daljše utrujenosti ne smete samodejno pripisati zgolj anksioznosti, ne da bi je prej temeljito proučili. Prav možno je, da je vzrok fizičnega izvora. Dejansko bi večina zdravnikov takšno utrujenost utemeljila s stresom in anksioznostjo šele potem, ko natančne preiskave ne bi pokazale očitnega fizičnega vzroka.

Simptomi anksioznosti so številni in raznoliki: vključujejo nemir, razočaranje, nezadovoljstvo, izgubo koncentracije, razdražljivost, živčnost, zmanjšan apetit, izgubo teže, nespečnost, moreče sanje, izčrpanost kljub veliki količini spanca, glavobole, vrtoglavico, omedlevice, šibkost, občutek zadihanosti, hiperventilacijo, tresenje, moteno prebavo in odvajanje urina ter slabost. To nikakor ni popoln seznam, saj je veliko simptomov anksioznosti zelo subjektivnih in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Tako se lahko vaši simptomi pojavijo samo pri vas.

Ko so postala razpoložljiva sodobnejša pomirjevala, so mnogi mislili, da je to rešitev za anksioznost. Vendar je bilo šele nekaj časa nazaj ugotovljeno, da lahko povzročijo zasvojenost ter tako fizično kot tudi psihično privajanje. V nekaterih primerih lahko povzročijo občutek besa in dejansko poslabšanje simptomov anksioznosti. Čeprav je kratkoročno uživanje morda res nujno, da bi lažje premagali trenutno krizo, pomirjeval ne smete jemati dlje časa. Izjema so nekatera pomirjevala z drugimi učinki, kot je sproščanje določenih mišic, ki jih morajo dlje časa jemati posamezniki s posebnimi zdravstvenimi težavami, pri katerih je potrebno sproščanje mišic. Takšnih primerov pa ni veliko in tako ali tako mora biti vsak, ki jemlje pomirjevala v ta namen, pod stalnim zdravniškim nadzorom. Daljše jemanje pomirjeval večinoma ni utemeljeno. Za odpravljanje anksioznosti in njenih simptomov obstajajo drugi načini, obravnavani v nadaljevanju.

Druga pogosta kemikalija, ki povzroča zasvojenost in h kateri se pri soočanju s stresom in anksioznostjo zateče veliko ljudi, je seveda alkohol. Žal odvisnost nastopi zelo počasi in zahrbtno in običajno je posameznik že povsem zasvojen, še preden se tega zave. To zavedanje in družbene posledice alkoholizma so pogosto vzrok dodatnega stresa in anksioznosti zasvojenca ter njegove družine in prijateljev.

 

Kako si lahko pomagamo?

Najprej morate opredeliti glavne težavne simptome in vzroke anksioznosti tako, da sestavite seznam ljudi, krajev in situacij, zaradi katerih ste trenutno napeti, zaskrbljeni ali prestrašeni ali ki so imeli na vas tak učinek v preteklosti. Pogosto lahko že z oblikovanjem takšnega seznama in zavedanjem vzrokov naše anksioznosti zmanjšamo anksioznost tudi za 70 % preprosto tako, da se izogibamo ljudem, situacijam in drugim stvarem, zaradi katerih občutimo tesnobo, dokler ne postanemo uspešnejši pri odpravljanju vzrokov. Takšno ravnanje je morda potrebno, da se lahko spopademo z anksioznostjo, ki je na začetku lahko neznosna, dokler se ne naučimo pravilnega izvajanja tehnike sproščanja. Poleg tega si lahko pomagamo tako, da se izogibamo pijačam s kofeinom, na primer kavi in pravemu čaju, in nekaterim gaziranim pijačam, saj lahko poslabšajo simptome. Pijte veliko zeliščnih čajev, saj so nekateri znani po svojem pomirjevalnem učinku, vključno s kamilico in gabezom, ki ju lahko poleg nekaterih manj pogostih zelišč najdete v lokalni trgovini z zdravo hrano. Morda boste našli tudi homeopatske in zeliščne pripravke, ki vam bodo pomagali pri sproščanju. Ne posegajte po alkoholnih pijačah, da bi pomirili svoje razrvane živce, saj vas lahko še bolj zasvojijo kot pomirjevala (glej zgoraj). Izboljšajte svojo prehrano in jemljite dovolj prehranskih dopolnil (6), še posebej če je izguba apetita eden od vaših glavnih simptomov. Zapomnite si, da so lahko masaža in druge oblike terapije z dotikom (na primer refleksoterapija), osteopatija in kiropraktika zelo učinkovite, še posebej če veliko napetosti kopičite v mišicah.

Anksioznost lahko zmanjšate tudi tako, da se o vzrokih pogovorite z dobrim prijateljem, svetovalcem, terapevtom, duhovnikom ali drugim verskim vodjem. Na ta način lahko hkrati tudi duhovno napredujete. Morda boste ugotovili, da se vam med govorjenjem o vaših težavah in možnih vzrokih anksioznosti začnejo v umu jasno oblikovati možne rešitve in načini spopadanja z vzroki anksioznosti.

Če iz kakršnegakoli razloga svojih težav ne morete deliti z nikomer, jih preprosto zapišite, takoj ko začnete razmišljati o njih. Tudi tako lahko pogosto olajšate nekatere simptome in si pomagate pri odkrivanju možnih načinov spopadanja z njimi.

Najučinkovitejši način odpravljanja simptomov anksioznosti je pravilno, redno in pogosto izvajanje avtogenega treninga. Poleg standardnih vaj, ki vam bodo v veliko pomoč pri zmanjševanju stresa in anksioznosti, vam bodo zelo koristile vaje za razbremenitev anksioznosti, vaje za razbremenitev jeze in vaje s kričanjem, ki bodo predstavljene v tečaju avtogenega treninga. Ne pozabite, da so simptomi anksioznosti včasih posledica prikrite ali potlačene jeze, depresije ali razočaranja.

S stanjem globoke sprostitve, ki ga lahko večina doseže po daljšem in pogostem izvajanju standardnih vaj avtogenega treninga, lahko ljudje sistematično zmanjšajo svojo občutljivost na kakršnekoli fobije, ki jih morda imajo, in jih na ta način premagajo. »Moj vrat in ramena so težki« je kot delna vaja v veliko pomoč pri spopadanju s hudo anksioznostjo, še posebej če gre za fobijo, saj se lahko ta tehnika uporabi kjerkoli in kadarkoli. Začnite jo izvajati takoj, ko začutite preveliko kopičenje stresa ali ko opazite, da se vas polašča fobija.

Kadar so vaši simptomi anksioznosti zelo hudi, je v precejšnjo pomoč tudi kratka vaja, še posebej če jo tekom dneva izvajate pogosto, saj prispeva k splošnim blagodejnim učinkom celotne serije vaj avtogenega treninga. Za odpravljanje nekaterih simptomov anksioznosti lahko uporabite tudi pozitivne afirmacije, vodeno meditacijo in vodeno vizualizacijo, vendar morate v tem primeru sami ugotoviti, kaj bi vam pomagalo. Če je na primer glavni vzrok vaše anksioznosti pomanjkanje samozaupanja, lahko vključite afirmacijo »Vem, da povsem zaupam vase«.

Če imate neko fobijo, lahko naredite naslednje. Z vajami avtogenega treninga dosezite stanje globoke sproščenosti, potem pa se v tem stanju v mislih zelo počasi lotite tistega, česar se bojite narediti. Zelo je pomembno, da to počnete počasi in previdno. Vzemimo za primer strah pred tem, da bi zapustili stanovanje. V stanju globoke sproščenosti si najprej zamislite, kako se odpravite proti vhodnim vratom. Takoj odnehajte, če občutite preveliko tesnobo. Vzemite si čas, bodite potrpežljivi in previdni. Ko vam to uspe, ne da bi občutili tesnobo, naredite naslednji korak in odprite vrata. Tudi to ponavljajte v stanju globoke sproščenosti, dokler več ne občutite tesnobe. Potem stopite ven in se vrnite nazaj. Tudi to ponavljajte, dokler ob tem več ne občutite tesnobe.

Ponavljajte te korake, dokler v stanju globoke sproščenosti ne premagate svoje fobije. Ko vam to uspe, lahko začnete iste korake izvajati v resnici, pri čemer večkrat uporabljajte kratko ali delno vajo. Če to zelo počasi in previdno izvajate dlje časa – odvisno od tega, kako močan je vaš strah – boste ugotovili, da lahko premagate skoraj vsako fobijo. Pri tem pa morate biti do sebe potrpežljivi, prijazni in prizanesljivi. Ne jezite ali razburjajte se, če imate včasih občutek, da po vsakih dveh korakih naprej naredite tri korake nazaj. To je del celotnega procesa in pomembno si je zapomniti, da boste dolgoročno lahko dosegli svoj cilj, kakršenkoli že je.

Kaj je avtogeni trening?

Kako izgleda tečaj avtogenega treninga?

On-line psihoterapija.

Panični napad je nenaden val močnih občutkov anksioznosti in strahu, ko srce močno bije in je dihanje navadno oteženo. Posameznik lahko dobi tudi občutek, da bo umrl ali da se mu bo zmešalo. V primeru, da paničnih napadov ne zdravimo, se lahko razvijejo t. i. panična motnja in druge težave. Oseba, ki takšne napade doživlja, lahko tudi prekine z običajnimi življenjskimi aktivnostmi. Na srečo se da panične napade pozdraviti in prej ko poiščete pomoč, bolje je. Z zdravljenjem jih lahko zmanjšate ali odpravite in prevzamete kontrolo nad svojim življenjem.

 

Razumevanje paničnih napadov

V mnogih primerih se panični napad pojavi nenadoma, lahko tudi, ko je posameznik sproščen ali spi. Lahko se zgodi da oseba tovrstni napad doživi samo enkrat, vendar se pogosteje dogaja, da posameznik napade doživlja večkrat. Ponavljajoče se napade pogosto sprožijo določene situacije, ki so za posameznika stresne, npr. prečkanje mostu, govor pred občinstvom, predvsem pa situacije, ki so pri posamezniku že kdaj prej sprožile panični napad.

Doživite lahko enega ali več paničnih napadov, pa ste popolnoma zdravi in veseli. Lahko pa se na drugi strani pojavijo panični napadi tudi kot posledica drugih motenj, kot so panična motnja, socialna fobija, depresija. V vsakem primeru, pa so panični napadi ozdravljivi. Obstaja veliko oblik zdravljenja in strategij, kako zmanjšati simptome.

 

Znaki in simptomi paničnih napadov

Panični napadi se najpogosteje sprožijo, ko ste daleč od doma, vendar se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Lahko ga doživite v trgovini, ko hodite po cesti, ko se vozite z avtom ali sedite doma na kavču. Znaki in simptomi paničnega napada se lahko pojavijo nenadoma in običajno dosežejo vrh po 10 minutah. Večina napadov mine nekje po 20 do 30 minutah in redko trajajo več kot eno uro.

Močne panične napade spremljajo naslednji simptomi:

• zmanjkovanje zraka ali hiperventilacija,
• visok srčni utrip,
• bolečine v prsih ali nelagodje v prsih,
• tresenje ali drgetanje,
• dušenje,
• občutek neresničnosti, kot v sanjah,
• potenje,
• slabost ali razdražen želodec,
• omotica,
• otopelost ali ščemenje,
• navali vročine ali hladu,
• strah, da boste umrli ali se vam bo zmešalo.

 

Gre za panični ali srčni napad?

Mnogi od naštetih simptomov so fizične narave in so tako močni, da ljudje mislijo, da imajo srčni napad. Pogosto namreč tisti, ki doživijo panični napad, poiščejo pomoč pri zdravniku ali na urgenci, saj menijo, da imajo težke zdravstvene težave. Zaradi bolečin v prsih so tako navadno prej opravljene vse druge preiskave, panični napad pa je ali spregledan ali se šele pozneje ugotovi, kaj je bil vzrok težav.

 

Znaki in simptomi panične motnje

Ni se vam potrebno bati, če ste doživeli en ali dva napada. Mnogo ljudi doživi panični napad, ne da bi prišlo do kakršnihkoli zapletov ali bi se le-ti še kdaj ponovili. Vendar pa kljub temu obstajajo tudi ljudje, ki po nekaj napadih zbolijo za panično motnjo. Panična motnja so ponavljajoči se panični napadi z močno spremenjenim vedenjem. Posameznika je navadno tudi zelo strah, da ga bo popadel nov napad, takrat občuti močno anksioznost.

Lahko imate panično motnjo, če:

• doživljate panične napade, ki niso povezani s točno določeno situacijo,
• vas skrbi, da boste doživeli še en panični napad,
• se zaradi paničnih napadov obnašate drugače (izogibanje krajev, kjer ste doživeli panične napade).

Medtem ko panični napad na eni strani traja le nekaj minut, lahko zaradi intenzivnih občutji pusti na človeku močan pečat. Če imate panično motnjo, so pogosti napadi čustveno obremenjujoči. Močni spomini na izjemen strah in trpljenje, ki ju doživljate med paničnim napadom, imajo negativne učinke na samozavest in vam lahko močno otežujejo življenje.

Nazadnje lahko pride do naslednjih simptomov panične motnje:

• Anksioznost. Namesto, da se med paničnim napadom počutite sproščene, takrat občutite tesnobo in napetost. Take občutke anksioznosti povzroči strah pred ponovnimi paničnimi napadi. Ker ste nenehno napeti in v strahu zase, vas to močno izčrpava in utrudi.
• Izogibanje. Začnete se izogibati določenim situacijam in krajem, in sicer zaradi tega, ker mislite, da boste s tem preprečili panični napad. V najslabših primerih se pojavi agorafobija.

 

Panični napad z agorafobijo

Agorafobija se je sprava smatrala kot strah pred zunanjim okoljem ali odprtimi prostori. Sedaj je stroka mnenja, da se razvije kot posledica zapletov pri paničnih napadih. Pri agorafobiji gre za strah, da boste dobili panični napad nekje, kjer se ne boste mogli skriti in vas bodo vsi videli, sami pa boste imeli občutek, da ste se osramotili.

Zaradi teh strahov se boste začeli bolj in bolj izogibat določenim opravilom, druženjem. Lahko se boste izogibali gneči, trgovinam, športnim prizoriščem, ali se boste izogibali avtom, letalom, vlakom, v najslabšem primeru se boste počutili varni samo doma.

 

Vzroki paničnih napadov in panične motnje

Čeprav o vzrokih za panične napade ne moremo z gotovostjo govoriti, lahko predpostavljamo, da so panični napadi pogosto dedni. Poleg dednosti pa lahko panične napade povzročijo tudi določene prelomnice v našem življenju, npr. končanje študija, prva zaposlitev, poroka, prvi otrok. Izjemen stres, kot so izguba ljubljenega, ločitev in izguba službe lahko prav tako sprožijo panične napade.

Če trpite zaradi paničnih napadov, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika. To pa z namenom, da slednji izključijo:

• prolaps mitralne zaklopke (manjši srčni problem, kadar se srčna zaklopka ne zapira pravilno),
• hipertiroidizem (povečano delovanje ščitnice),
• hipoglikemija (nizek krvni sladkor),
• odvajanje od zdravil.

 

Zdravljenje paničnih napadov in panične motnje

Panični napad in panična motnja sta ozdravljivi bolezni. Lahko se pozdravita s samopomočjo ali s pomočjo terapijo.

Skupinska psihoterapija

Psihoterapija je prva izbira pri zdravljenju panične motnje, saj se z zdravili običajno odpravi simptome, vendar vzrok za panične napade ostaja skoraj nedotaknjen. Psihoterapija ostaja najpomembnejše orodje pri panični motnji in deluje tudi dolgoročno. 

Kognitivno vedenjska terapija

Kognitivna vedenjska terapija se smatra za najučinkovitejše zdravljenje paničnih napadov, motenj in agorafobije. Kognitivno vedenjska terapija se osredotoča na vzorce razmišljanja in vedenja, ki napajajo in sprožajo panične napade. Vaše strahove vam pomaga videti bolj objektivno.
Npr., kaj groznega se vam lahko zgodi če panični napad doživite med vožnjo v avtu? Morda boste morali zapeljati na stran in postati, vsekakor pa se ne boste zaleteli ali doživeli srčnega napada. Ko res sprevidite, da se vam ne bo zgodilo nič groznega, postanejo panični napadi manj strašni.

Avtogeni trening

Avtogeni trening in ostale tehnike sproščanja so učinkovit način za zmanjšanje števila paničnih napadov ali njihovo odpravo. Z avtogenim treningom bistveno zmanjšate stopnjo stresa v vašem vsakdanjiku in tako vplivate na pojavljanje paničnih napadov, ki so posledica stresa.
Avtogeni trening je priporočljiv tudi kot kombinacija zdravljenja z zdravili in / ali s psihoterapijo. V obeh primerih je kombinacija z avtogenim treningom bolj uspešna kot monoterapija.

Novost korona tečaj.

Več o avtogenem treningu.

Zdravljenje paničnih napadov z zdravili

Zdravila se lahko uporabljajo, da zmanjšajo simptome panične motnje ali da vzdržujejo trenutno ravnovesje posameznika. Vendar zdravila vedno ne rešijo težav. Pomembno je, da je zdravljenje z zdravili podprto tudi z drugimi oblikami zdravljenja, ki se bolj osredotočajo na vzroke težave (stres, strah ...).

Zdravila za zdravljenje paničnih napadov:

• Antidepresivi. Traja nekaj časa da začnejo učinkovati.
• Benzodiazepini. To so anksiolitiki, ki učinkujejo v roku pol ure in vidno olajšajo simptome paničnega napada. Vendar je potrebno poudariti, da povzročajo odvisnost in odtegnitvene simptome.

Samopomoč pri paničnih napadih in panični motnji

Pri zdravljenju paničnih napadov si lahko pomagate tudi sami:

• Preberite čim več gradiva o paniki. Več ko veste, manjši bo strah pred napadi. Preberite čim več o anksioznosti, panični motnji, stresnemu odzivu med paničnem napadom. Vedeli boste, da so občutki, ki se vas polaščajo ob paniki, normalni in da se vam ne bo zmešalo.
• Izogibajte se kajenju in nasploh nikotinu, saj lahko sprožita panične napade. Izogibajte se tudi kavi in kofeinskim napitkom.
• Naučite se kontrolirati dihanje. Globoko dihanje lahko zmanjša simptome panike. Tako se naučite pomiriti, ko se pojavijo občutki anksioznosti.
• Izvajajte tehnike sproščanja (avtogeni trening, meditacija, joga ...). Ob redni vadbi boste krepili relaksacijski odziv, ki je nasproten stresnemu odzivu. Ob tem se ne boste samo sproščali, ampak boste tudi večali količino hormona sreče in izboljševali vsesplošno počutje. Najdite čas za sproščanje vsak dan.

 

Beseda agorafobija izvira iz stare grške besede agora, kar pomeni kraj zbiranja ali trg. Agorafobija je motnja, ki vključuje anksioznost in močan strah, ki se pojavljata predvsem kadar se posameznik znajde v gneči ali nasploh v odprtem prostoru. Gre torej za strah pred odprtimi prostori.

Pri anksioznih motnjah je posameznik dlje časa izpostavljen stresu. Ena od anksioznih motenj je tudi panična motnja, kjer se panični napadi pojavljajo nenadoma, brez opozorila.

Agorafobija je strah pred odprtimi prostori, kjer je navadno veliko ljudi in ni možnosti, da bi se lahko varno izognili novim paničnim napadom. Hkrati je tudi posledica strahu pred paničnim napadom in posledica nenehnega izogibanja krajem in dogodkom, ki bi morda lahko sprožili nov panični napad (obisk gledališča, nakupovalnega središča, vožnja po avtocesti ipd.). V najslabšem primeru posameznik več ne zapusti svojega doma in bližnje okolice, saj meni, da bi drugače lahko doživel nov panični napad.

 

Kaj povzroči agorafobijo

Trenutno še ni jasno znano, kaj povzroča agorafobijo in panično motnjo. Morda so za to odgovorni deli možganov, ki so povezani s kontroliranjem strahu, ali na drugi strani genetika, okolje in predvsem tudi način življenja. Znano je, da se agorafobija razvije kot posledica paničnih napadov, vendar tudi za slednje še ni jasnih dokazov, kaj natančno jih povzroča.

 

Znaki in simptomi agorafobije

Agorafobija se kaže v kombinaciji strahov, različnih občutij in telesnih simptomov. Ljudje s to motnjo, če se ne zdravijo, pogosto dlje časa ostajajo doma. Pogosti strahovi, s katerimi se soočajo, so:

• strah biti sami,
• strah pred kraji, kjer je veliko ljudi (nakupovalni centri, gledališča, ipd.),
• strah pred odprtimi prostori,
• strah pred kraji, kjer pobeg ni možen (dvigala, javni prevozi),
• strah pred izgubo samokontrole v javnosti,
• strah pred smrtjo.

Ljudi z agorafobijo se lahko lotevajo naslednja občutenja:

• občutek odcepljenosti od drugih,
• občutek brezupa,
• občutek vznemirjenosti,
• občutek, da bodo izgubili kontrolo nad sabo,
• občutek, da njihovo telo ni resnično.

Posamezniki lahko sčasoma postanejo odvisni od drugih in so za dalj časa »priklenjeni« na dom. Poleg naštetih strahov in čustev imajo lahko tudi fizične simptome:

• bolečina, tiščanje v prsih,
• omotica,
• razbijanje srca,
• zmanjkovanje sape,
• potenje,
• tresenje,
• slabost, driska,
• zardevanje,
• dušenje.

Ljudje, ki doživljajo panične napade, spremenijo svoje vedenje in obnašanje doma, v službi ali šoli. Lahko se začno izogibat situacijam, ki bi lahko povzročile panični napad. Lahko postanejo žalostni, depresivni, s samomorilskimi nagnjenji ali pa začno zlorabljati alkohol ali droge.
Diagnozo agorafobije običajno postavi zdravnik ali psihiater, ko prouči vse znake in simptome. Pri tem so lahko posamezniku v pomoč in oporo tudi družina in prijatelji. Včasih je potrebno narediti tudi obširnejši zdravstveni pregled, da se izloči druge zdravstvene težave.

 

Diagnoza agorafobije

Za postavitev diagnoze je potrebno občutiti anksioznost ali izjemen strah pri vsaj dveh ali več situacijah, kjer bi lahko težko ubežali ali dobili pomoč:

• na javnem prevozu,
• v odprtih prostorih,
• v zaprtih prostorih,
• v gneči ali vrsti,
• ko ste daleč od doma in sami.

Dodatni kriteriji za postavitev diagnoze zajemajo še:

• strah ali anksioznost kot odziv na neko točno določeno situacijo,
• pretiran strah pred dejansko nevarnostjo v določeni situaciji,
• izogibanje določenih situacij ali potreba po drugih ljudeh, da se namesto vas soočijo s problemom,
• težko vztrajanje v določenih situacijah z izjemnim stresom in težavami,
• dolgotrajna fobija in izogibanje.

 

Zdravljenje agorafobije

Agorafobijo se običajno zdravi z zdravili in psihoterapijo. Ljudje se pogosto dobo odzovejo na zdravljenje, vendar je pomembno, da posameznika pričnemo zdraviti čim prej.

• Zdravila

Zdravnik ali psihiater običajno predpiše naslednja zdravila:

• antidepresive – ti vplivajo na serotonin (SSRI) in se jih pogosto uporablja za zdravljenje panične motnje z agorafobijo;
• anksiolitike – pomirjevala, poznana kot benzodiazepini, ki jih pripisujejo v obdobjih izjemne anksioznosti. Priporočljivo bi jih bilo uporabljati samo za najtežje napade anksioznosti, saj lahko povzročajo odvisnost.

Zdravnik lahko počasi poveča odmerek zdravil na začetku zdravljenja in ga počasi zmanjšuje ob prenehanju, kajti na začetku in na koncu zdravljenja lahko pride do podobnih simptomov kot pri paničnem napadu.

• Psihoterapija

Pri psihoterapiji, ki vključuje delo s terapevtom, se zmanjšuje simptome anksioznosti, posameznik pa se posledično bolje počuti in lažje funkcionira.

Ena najučinkovitejših terapij je kognitivno vedenjska terapija (KVT). Uporablja se za zdravljenje anksioznih motenj, vključno z agorafobijo. Osredotoča se na spremembo misli, ki povzročajo anksiozno motnjo. Lahko vključuje naslednje ukrepe (pogosto so terapije pri pacientih doma za lažjo pomoč), ki pacientu pokažejo:

• da ni verjetno, da se strahovi, ki jih imajo, uresničijo,
• da se anksioznost sčasoma zmanjša in da se simptome da premagati,
• kako zmanjšati simptome agorafobije, kako razumeti popačene predstave, ki jih imajo o stresnih situacijah,
• kako prepoznati in zamenjati misli, ki povzročijo paniko,
• kako prenašati stres,
• kako premagati situacije, ki povzročajo paniko.

Dokazano je, da podpora družine pomaga pri zdravljenju agorafobije. Zato je pomembno, da je družina vključena v zdravljenje in ne povzroča dodatnega bremena trpečemu.
Poleg naštetih metod zdravljenja, lahko posameznik tudi sam nekaj stori za boljše počutje in hitrejše okrevanje:

• upoštevanje načrta zdravljenja,
• učenje sprostitvenih tehnik (avtogeni trening, joga, meditacija ...)
• soočanje s strahovi,
• skrb za telesno aktivnost,
• skrb za dober spanec,
• izogibanje alkoholu in drogam.

Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, ki se kažejo kot občutki anksioznosti (tesnobe) in strahu, kjer je anksioznost skrb prihodnjih trenutkov, strah pa je posledica sedanjih dogodkov.

Kaj je anksioznost?

Omenjeni občutki lahko povzročijo telesne simptome, kot so hitrejše bitje srca in tresenje. Obstaja več oblik anksioznih motenj:

• generalizirana anksiozna motnja,

• akutna stresna reakcija,

• panična motnja,

• obsesivno-kompulzivna motnja,

• posttravmatski stresni sindrom,

• fobije,

• agorafobija.

Napotki proti anksioznosti.

Čeprav ima vsaka anksiozna motnja svoje lastnosti in simptome, so vsem skupni občutki anksioznosti.

Anksiozne motnje so deloma genetske narave, lahko pa so tudi posledica uživanja prekomernega alkohola, kave, odtegnitvenih simptomov, prekomernega stresa ... Pogosto se pojavijo skupaj z drugimi duševnimi motnjami, predvsem z depresijo, bipolarno motnjo ali z osebnostnimi motnjami in motnjami hranjenja.

Čustva, ki spremljajo anksiozne motnje, se kažejo v širokem spektru, vse od preprostih napetosti do hujših izbruhov jeze. Lahko pa obstajajo tudi zdravstvene težave, ki se kažejo kot anksiozne motnje, pa to niso, kot npr. težave s ščitnico.

Običajni načini zdravljenja so sprememba življenjskega sloga (sprostitvene tehnike, šport, prehrana, higiena spanja, razbremenitev obveznosti ...), psihoterapije in zdravljenje z zdravili. Slednje se uporablja pogosto, ko so ostali načini neučinkoviti. Anksiozne motnje so pojavljajo dvakrat bolj pogosto pri ženskah kot pri moških. Približno 14 % Evropejcev se spopada z eno ali več anksioznimi motnjami.

Cene avtogenega treninga.