Akutna stresna reakcija

Akutna stresna reakcija se kaže v obliki močne anksioznosti, odtujenosti in se razvije kot posledica travmatičnega dogodka. Navadno jo spremljajo še drugi simptomi, ki so posledica močnega, travm

atičnega dogodka in se navadno pojavijo v obdobju enega meseca po izpostavljenosti hudemu stresorju (huda nesreča, priča smrti). Ljudje, ki trpijo za akutno stresno reakcijo imajo manjšo čustveno odzivnost in ne morejo oz. težko občutijo zadovoljstvo v dogodkih, ki so se jih prej veselili, hkrati pa pogosto občutijo krivdo.

Akutna stresna reakcija posamezniku povzroča veliko težav, saj se slednji težko skoncentrira, počuti se, kot bi bil ločen od telesa, svet doživlja kot nerealen oz. kot v sanjah. Navadno se tudi težko spominja podrobnosti travmatičnega dogodka (disociativna amnezija).

Pri posamezniku se iz skupine simptomov, ki so posledica posttravmatske stresne motnje, pojavlja vsaj eden od navedenih simptomov:

1. Podoživljanje travmatičnega dogodka (pogosto spominjanje, podoživljanje in vizualizacija dogodka, sanje, vračanje v preteklost ...).
2. Izogibanje vsemu, kar spominja na travmatični dogodek (izogibanje ljudem, dejavnostim, krajem).
3. Izjemna občutljivost na stimule, ki opominjajo na travmatični dogodek (težave s spanjem, razdražljivost, slaba koncentracija, pretirana pazljivost, nemir ...).

Natančni simptomi akutne stresne reakcije

Akutna stresna reakcija je posledica travmatičnega dogodka, kjer sta prisotna naslednja dogodka:

• Oseba je bila sama v smrtni nevarnosti ali nevarnosti resne poškodbe, lahko pa je bila priča dogodka, kjer so bili nevarnosti izpostavljeni drugi.
• Oseba se odzove na te dogodke z močnim strahom, grozo ali brezupom.

Med oz. po dogodku se pri posamezniku navadno pojavljajo trije ali tudi več disociativnih simptomov:

• otopelost, odtujenost, odsotnost čustvene odzivnosti,
• zatopljenost,
• depersonalizacija,
• derealizacija,
• disociativna amnezija (nezmožnost priklica pomembne podrobnosti pri travmatičnem dogodku).

Travmatičnega dogodka se posameznik z akutno stresno reakcijo vztrajno spominja in ga podoživlja na vsaj en način: ponavljajoče mislil, slike, sanje, iluzije, spomini, občutki ponovnega doživljanja dogodka ali pa se pojavi obup ob spominjanju na travmatični dogodek.

Akutna stresna reakcija se kaže tudi v izogibanju dogodkom, ki bi lahko povzročili, da se posameznik spomni na travmatični stresor (izogibanje mislim, čustvom, pogovorom, dejavnostim, krajem, ljudem). Oseba, ki ima akutno stresno reakcijo ima tudi simptome anksioznosti (razdražljivost, nespečnost, slaba koncentracija, pretirana previdnost, nemir).

Za postavitev diagnoza akutne stresne reakcije, morajo težave posameznika ovirati pri vsakodnevnih dejavnostih v družbi, službi in pri drugih dnevnih dogodkih. Da se postavi diagnoza, morata od travmatičnega dogodka miniti vsaj dva dneva ali maksimalno štirje tedni.

Zdravljenje akutne stresne reakcije

Diagnoza akutne stresne reakcije je časovno omejena na en mesec, vendar je potrebno pravočasno ukrepanje, da se ne razvije posttravmatska stresna motnja, ki lahko posameznika prizadene z akutno stresno reakcijo.
Dve prevladujoči metodi zdravljenja v tem primeru sta zdravljenje s psihoterapijo in zdravljenje z zdravili.

• Psihoterapija

Več oblik terapije, kognitivno vedenjska terapija, terapija postopnega izpostavljanja, terapevtsko pisanje, izpraševanje, podporna terapija idr., se uspešno sooča s to stresno motnjo.

Kognitivno vedenjska terapija je ena najboljših metod uspešne psihoterapije pri zdravljenju akutne stresne reakcije. Ta oblika terapije se osredotoča na spreminjanje disfunkcionalnih miselnih vzorcev, ki se razvijejo v povezavi s travmo, in spreminjanje vedenja pred dogodki, ki sprožajo anksioznost. Največja prednost KVT je v tem, da zmanjša simptome in prepreči, da bi prišlo do posttravmatske stresne motnje, namreč približno 80 odstotkov oseb z akutno stresno reakcijo se že po enem mesecu spopada z diagnozo posttravmatske stresne motnje.

Podporne terapije vključujejo skupinsko in družinsko terapijo. Prednost te oblike terapije je v tem, da ustvari varno in toplo okolje, kjer posamezniki lahko delijo svoje izkušnje in dobijo podporo in razumevanje.

• Zdravila

Omejeno število raziskav dokazuje učinkovitost zdravil pri zdravljenju akutne stresne reakcije. Najverjetneje pa je težko oceniti uspeh zdravljenja, saj zdravila potrebujejo do tri tedne, da pričnejo delovati, vmes pa se lahko pojavi diagnoza posttravmatske stresne motnje. Če sklepamo, da antidepresivi pomagajo pri posttravmatski stresni motnji, lahko ugotovimo, da obstaja več različnih vrst zdravil pri zdravljenju te motnje (SSRI, MAOI, triciklični antidepresivi). V primerih, ko je posameznik močno anksiozen, pa se uporabljajo tudi pomirjevala.