• Slide1
  • Slide2
  • Slide3
  • slide4
Opozorilo
  • PISKOTKI - OPOZORILO O UPORABI !

    "Nasa spletna stran uporablja piskotke, s katerimi dosezemo boljse delovanje, obiskovalcem nudimo preprostejse brskanje po strani ter zagotavljamo celostno delovanje.

    vec informacij o piskotkih

    direktiva EU o zasebnosti

Anksioznost

Anksioznost je psihološko in fiziološko stanje, ki ga sestavljajo telesne, čustvene, miselne in čustvene spremembe. Anksioznost je naraven odziv na stresor, ki je lahko realen ali »namišljen« oz. subjektiven. Anksioznost kot odziv lahko pomaga posamezniku, da se spopade s stresorjem, vendar kadar anksioznost postane pretirana, se lahko razvije v anksiozno motnjo.

Avtogeni trening oz. druge tehnike sproščanja zmanjšajo stres in tako lajšajo simptome anksioznosti, včasih pa celo odpravijo anksioznost na srednji rok. Anksioznost in stres sta tesno povezana, tako da je odprava stresa ključnega pomena pri zmanjševanju občutkov anksioznosti.anksioznost

Vsakdo na trenutke občuti občutke anksioznosti. Anksioznost zajema občutke nelagodja, nervoznosti, skrbi, strahu ali bojazni, da se bo nekaj zgodilo ali bi se lahko zgodilo. Strah je čustvo, ki ga občutimo ob nevarnosti, anksioznost pa je občutek pričakovanja nevarnosti, težav ali groženj.

Občutki anksioznosti so lahko od blagih pa do močnih, kar je odvisno od situacije in osebe. Blaga anksioznost se občuti kot nelagodje ali nervoznost. Pri bolj intenzivnih občutkih anksioznosti pa se pojavi strah, občutek nevarnosti ali panike. Občutki skrbi, napetosti in stresa so del anksioznosti. Prav tako je trema pred nastopom ali sramežljivost pri spoznavanju novih ljudi.

Povsem naravno je, da ob novih, neznanih in zahtevnih situacijah občutimo občutke anksioznosti ali nemira. Če je pred nami pomemben izpit, pomemben zmenek ali predstavitev pred veliko ljudmi lahko občutimo anksioznost. Čeprav predstavitev sama ne ogrozi posameznika, pa se le ta boji, da bi se ne bi dobro odrezal, da bi naredil napako, se zagovoril, da bi bil zavrnjen ali izgubil svoje dostojanstvo. Telesni občutki kot so močno utripanje srca, potenje ali stiskanje v želodcu, so lahko del normalne anksioznosti.

Anksioznost nas naredi bolj pozorne, osredotočene in pripravljene se spopasti s težavo, tako da nam določena mera anksioznosti lahko pomaga in izboljša nastop. Seveda pa preveč močni občutki anksioznosti povzročajo težave in nam lahko onemogočijo, da se dobro odrežemo pri nalogi. Preveliki občutki anksioznosti lahko povzročijo, da se nam zaplete jezik in nismo sposobni opraviti naloge tako dobro, kot smo jo sposobni, če smo umirjeni.

Fizični občutki anksioznosti so lahko pospešeno bitje srca, mišična napetost ali šibkost, utrujenost, napetost, slabost, bolečina v prsih, zadihanost, bolečine v trebuhu, glavoboli… Ko se telo pripravi na soočenje z nevarnostjo se pritisk, srčni utrip povišata, kri steče v ude, prebava pa se za ta čas upočasni. Zunanji znaki anksioznosti pa so bledica, potenje, tresenje, razširitev zenic.

Občutki anksioznosti pa lahko v nekaterih primerih prerasejo v anksiozne motnje. Anksiozne motnje predstavljajo številne motnje, kjer je skupna lastnost nenavadna in nenaravna anksioznost. Omenjeni simptomi pa postanejo problem, ko se pojavijo brez prepoznavnega stimula (sprožilca) ali pa ta stimulu ni upravičen. Z drugimi besedami neprimerna anksioznost je, ki osebi hitro bije srce, se dihanje poveča, mišice se napnejo brez upravičenega razloga. Ko je izključen drug zdravstveni razlog za te simptome, je lahko vzrok anksiozna motnja.anksioznost-simptomi

Akutna stresna motnja

Akutna stresna motnja spada med anksiozne motnje v DSM-IV vodiču  ameriškega psihiatričnega združenja (American Psychiatric Association)
Nastanek in razvoj
Po definicij, je akutna stresna motnja posledica travmatičnega dogodka, ki ga oseba doživi ali je priča tega dogodka. Ta dogodek je ali grožnja ali dejanska poškodba, smrt in oseba se na to odzove z močnim strahom in občutkom nemoči.
Simptomi
Simptomi vključujejo simptome, ki posameznika naredijo otopelega, ima zmanjšan stik z okolico, pojavlja se derealizacija, depersonalizacija in podoživljanje travme, prisotna so izogibanje dogodkov, ki bi spominjali na travmo, intenzivna anksioznost, razdražljivost, slaba koncentracija in težave s spanjem in utrujenost. Simptomi morajo trajati najmanj dva dni in največ štiri tedne in se morajo zgoditi v času štirih tednov po travmatične dogodku, da se postavi diagnoza. Glej tudi posttravmatski sindrom.
Zdravljenje
Motnja lahko s časoma zbledi, lahko pa se razvije v bolj resno motnjo, kot npr. posttravmatski sindrom. Zdravila se uporabljajo kratek čas, do štirih tednov, lahko se predpiše psihoterapija, da se pomaga žrtvi spopadati s strahom in občutkom nemoči.
Prognoza
Prognoza za to motnjo je zelo dobra, vendar ob napredovanju v kako drugo motnjo variira, odvisno od motnje v katero se je razvila.

Panična motnja

Nastanek
Pogosto se simptomi te motnje pojavijo hitro in brez posebnega stresorja. Oseba je bila lahko v preteklosti anksiozna ali pa je doživela kakšen stresen dogodek. Vzroki za napade so po navadi komaj opazni.
Simptomi
Panična motnja vključuje simptome, kot so nenadni napadi močnega strahu ali anksioznosti, pogosto povezani številni telesnimi simptomi, kot je hitro bitje srca, hitro dihanje, ali kratek dih, zamegljen vid, vrtoglavica, beganje misli. Pogosto posameznik misli, da ima srčni napad, tako da se diagnoza PM se pogosto postavi na urgenci.
Zdravljenje
Zdravljenje z zdravili lahko pomaga, vendar so psihoterapija, KVT, VT ali drugi vedenjski pristopi pogosto zelo uspešni. Pri zdravljenju je pomembno, da se posameznik zaveda, da so ti napadi psihološke navade, ne pa fizične (ko so s strani zdravnika ovržene te možnosti), da vadi sprostitvene tehnike in počasi predela vzroke težav.
Prognoza
Prognoza za to motnjo je zelo dobra, vendar če se motnja ne prične zdraviti, se lahko razvije agorafobija, ko se posameznik v strahu, da ne bo dobil napada, ne upa več iti od doma.

Posttravmatska stresna motnja

Nastanek
Posttravmatska stresna motnja nastane kot posledica travmatičnega dogodke, ki povzroči močene občutke  strahu, nemoči. Pogosto simptomi nastanejo takoj po dogodku, včasih pa lahko traja leta, da se bolezen razvije. Trajanje simptomov mora trajati vsaj 1 mesec, da se postavi diagnoza.
Simptomi
Osebe s to motnjo venomer podoživljajo svojo travmo v obliki nočnih mor, obsesivnih misli in bujnih spominov. Prav tako je prisotno izogibanje situacijam ali ljudem, ki osebo spominjajo na dogodek (po avtomobilski nesreči si ne upajo več voziti). Oseba s PTSM ima tudi občutke tesnobe in se lahko hitro ustrašijo nenadnih zvokov.
Zdravljenje
Zdravljenje je najbolj učinkovito s psihoterapijo, čeprav se lahko predpišejo pomirjevala, da se med zdravljenjem blažijo simptomi.
Prognoza
Prognoza je dobra oz. zelo dobra, odvisno od tega ali je travmatičen dogodek trajal dolgo (vojna, zloraba) ali pa se je zgodil enkrat (nesreča).

Obsesivna kompulzivna motnja (OKM)

Nastanek
Vzroki za nastanek te motnje so tako biološko kot psihološki.
Simptomi
Glavna lastnost te motnje so obsesije (vztrajne, nerazumne, in nekontrolirane misli) in kompulzije (dejanja, ki naj bi odstranile te obsesije). Dober primer je, ko oseba nenehno misli, da je umazana, okužena in teh misli ne more kontrolirat. Da pa se počuti bolje, si pretirano umiva roke in se s tem začasno pomiri. Da pa to vedenje predstavlja OKM, mora vse to ovirati posameznika pri normalnem dnevnem delovanju (zamujanje od doma, ker se oseba umiva roke predolgo, ker so preveč umazane, da bi zapustil dom), službi ali šoli.
Zdravljenje
Zdravila so pogosto predpisani posameznikom z obsesivno kompulzivno motnjo. Psihoterapija tudi pomaga, saj se osebe počutijo, da imajo stvari v rokah in se bolje soočajo s stresom ter raziščejo ozadje teh misli.
Prognoza
Prognoza za to motnjo se razlikuje, in je odvisna od tega kako se posameznik odziva na zdravila in kako globoko zakoreninjene so težave.

Agorafobija

Nastanek in razvoj
Agorafobija se lahko razvije iz preprostih fobij ali pa je posledica močne travme. Pogosto je rezultat več paničnih napadov, ki jih poznamo pri panični motnji.
Simptomi
Agorafobijo zaznamujejo tako kot ostale fobije močna anksioznost in strah. agorofobijaAgorafobije se razlikuje od drugih fobij je ta, da se strahovi posplošijo na več situacij. Agorafobija je anksioznost oz strah biti v prostorih, kjer je pobeg težek ali se oseba lahko osramoti, pomoč v morebitnem paničnem napadu pa je pomoč težko dostopna. Tako je dodatna diagnoza agorafobija z ali brez paničnih napadov. Pogosto se oseba izogiba situacij, ki bi lahko sprožila anksioznost in v resnih primerih oseba redko zapusti svoj dom.
Zdravljenje
Zdravljenje lahko vključuje tehnike zmanjšanja anksioznosti, s ciljem nadzorovati občutke anksioznosti in strahu. Ostali pristop zahtevajo posameznik, da se spopade in predela svojo anksioznost v povezavi z osebnimi ter ostroškimi izkušnjami.
Prognoza
Prognoza je dobra, še posebej če se oseba zaveda nastanka te motnje in če so strahovi nerealni , da se zaveda tudi tega dejstva.

Fobije

Nastanek
Pogosto so fobije posledica neljubega dogodka, ki pa lahko nastanejo zavestno ali nezavedno.
Simptomi
Vključujejo lahko močno anksioznost in strah v povezavi z situacijo, predmetom ter izogibanje tem situacijam. Da se postavi diagnoza morajo te fobije ovirati posameznika pri  vsakodnevnem življenju (dati odpoved, ker se morate peljati z dvigalom).
Zdravljenje
Zdravljenje je vedenjskega značaja, ko terapevt vodi posameznika skozi vaje v situacije, ki so podobne situaciji ali predmetu. Raziskovanje vzrokov fobije tudi lahko pomaga.
Prognoza
Prognoza je zelo dobra, če se fobija zdravi uspešno.