Anksioznost

generalizirana-anksiozne-motnje-1Anksioznost je psihološko in fiziološko stanje, ki ga sestavljajo telesne, čustvene, miselne in čustvene spremembe. Je stanje živčne napetosti, ki je naraven odziv na realen ali »namišljen« oz. subjektiven stresor. Anksioznost kot odziv lahko pomaga posamezniku, da se spopade s stresorjem. Kadar pa anksioznost postane pretirana, se lahko razvije v t. i. anksiozno motnjo.

Avtogeni trening oz. druge tehnike sproščanja zmanjšujejo stres in tako lajšajo simptome anksioznosti, včasih pa celo do določene mere odpravijo anksioznost. Anksioznost in stres sta tesno povezana, kar pomeni, da je odprava stresa ključnega pomena pri zmanjševanju anksioznosti oz. živčne napetosti.

Vsakdo na trenutke občuti živčno napetost, in sicer v obliki nelagodja, nervoze, skrbi, strahu ali bojazni, da se bo nekaj zgodilo ali bi se lahko zgodilo. Strah je čustvo, ki ga občutimo ob nevarnosti, anksioznost pa je občutek pričakovanja nevarnosti, težav ali groženj. Od situacije in vsakega posameznika je odvisno, ali se bo anksioznost pojavila v blažji ali močnejši obliki.

 

Kako se občuti anksioznost?

Blago anksioznost se občuti kot nelagodje ali nervozo. Pri bolj intenzivnih občutkih anksioznosti pa se pojavita strah in občutek panike. Skrbi, napetost in stres so del anksioznosti, prav tako tudi trema pred nastopi ali sramežljivost pri spoznavanju novih ljudi. Povsem naravno je, da se ob novih in zahtevnih situacijah pri posameznikih pojavijo občutki nemira in s tem tudi anksioznost. Če je pred nami pomemben izpit, pomemben sestanek ali javna predstavitev pred številno publiko, lahko občutimo anksioznost.

generalizirana-anksiozna-motnja-simptomiČeprav predstavitev sama ne ogrozi posameznika, pa se slednji boji, da bi se ne bo dobro odrezal, da bo naredil napako, se zagovoril, da bo zavrnjen ali bo izgubil svoje dostojanstvo. Telesni občutki, kot so močno utripanje srca, potenje ali stiskanje v želodcu, so lahko del normalne anksioznosti.

Anksioznost nas naredi bolj pozorne, osredotočene in pripravljene spopasti se s težavo. Določena mera živčne napetosti nam tako lahko pomaga pri dobri realizaciji nastopa, naloge. Seveda pa na drugi strani preveč močni občutki anksioznosti povzročajo težave in nam lahko onemogočijo, da bi se dobro odrezali pri nalogi. Premočno anksiozno stanje lahko povzroči, da se nam pri javnem nastopu na primer zapleta jezik. Zato nismo sposobni opraviti naloge tako dobro, kot bi jo opravili, če bi bili umirjeni.

Fizično se anksiozno stanje kaže v obliki pospešenega bitja srca, mišične napetosti ali šibkosti, utrujenosti, napetosti, slabosti, bolečin v prsih, zadihanosti, bolečin v trebuhu, glavobolov idr. Ko se telo pripravi na soočenje z nevarnostjo, se pritisk in srčni utrip povišata, kri steče v ude, prebava pa se upočasni. Zunanji znaki anksioznosti so bledica, potenje, tresenje, razširitev zenic. Občasni občutki anksioznosti pa lahko v nekaterih primerih prerasejo v t. i. anksiozne motnje.

Napotki proti anksioznosti.

 

Anksiozne motnje

Obstaja več vrst anksioznih motenj, ki se med seboj razlikujejo, skupna pa jim je prisotnost nenavadne in nenaravne anksioznosti. Te težave postanejo problem, ko se pojavijo brez prepoznavnega stimula (sprožilca) ali pa ta stimul ni upravičen (npr. pretiran strah pred zaprtimi prostori). Z drugimi besedami, o neprimerni anksioznosti govorimo takrat, ko osebi hitro bije srce, se dihanje poveča, mišice pa se napnejo brez upravičenega razloga.

Ko je izključen drug zdravstveni razlog za te simptome, je lahko vzrok lahko anksiozna motnja. V nadaljevanju vam predstavljamo anksiozne motnje:

 

  • Akutna stresna motnja

Akutna stresna motnja spada med anksiozne motnje v DSM-V vodiču ameriškega psihiatričnega združenja (American Psychiatric Association).

Nastanek in razvoj

Po definicij je akutna stresna motnja posledica travmatičnega dogodka, ki ga oseba doživi na lastni koži ali je samo priča tega dogodka. Ta dogodek je ali grožnja ali dejanska poškodba (npr. smrt) in oseba se na to odzove z močnim strahom in občutkom nemoči.

Simptomi

Simptomi, ki se pri akutni stresni motnji pri posamezniku pojavljajo, so:

  • otopelost,
  • zmanjšan stik z okolico,
  • pojav derealizacije in depersonalizacije,
  • podoživljanje travme,
  • izogibanje dogodkov, ki bi spominjali na travmo,
  • intenzivna anksioznost,
  • razdražljivost,
  • slaba koncentracija,
  • težave s spanjem in
  • utrujenost.

Simptomi morajo trajati najmanj dva dni in največ štiri tedne in se morajo zgoditi v času štirih tednov po travmatične dogodku, da se postavi diagnoza. Glej tudi posttravmatski sindrom.

Zdravljenje

Motnja lahko sčasoma zbledi, lahko pa se razvije v bolj resno motnjo, kot je npr. posttravmatski sindrom. Zdravila se uporabljajo kratek čas, do štirih tednov, lahko pa se predpiše psihoterapija, s katero se posamezniku pomaga spopasti se s strahom in občutkom nemoči. Izid zdravljenja Če akutno stresno motnjo pravočasno zdravimo, ima posameznik večjo verjetnost, da se odpravi ta anksiozna motnja brez dolgoročnih posledic.

 

  • Panična motnja

Nastanek

Pogosto se simptomi te motnje pojavijo hitro in brez posebnega stresorja. Oseba je bila lahko v preteklosti anksiozna ali pa je doživela kakšen stresen dogodek. Vzroki za napade so po navadi komaj opazni.

Simptomi

Panična motnja vključuje simptome, kot so nenadni napadi močnega strahu ali anksioznosti. S tem so pogosto povezani številni telesni simptomi, kot so hitro bitje srca, pospešeno in kratko dihanje, zamegljen vid, vrtoglavica, beganje misli. Pogosto posameznik misli, da ima srčni napad. Zaradi tega se diagnoza panične motnje pogosto postavi šele na urgenci.

Zdravljenje

Zdravljenje z zdravili lahko pomaga, vendar so psihoterapija, KVT, VT ali drugi vedenjski pristopi pogosto prav tako uspešni. Pri zdravljenju je pomembno, da se posameznik zaveda, da so ti napadi psihološke narave, ne pa fizične (ko so s strani zdravnika ovržene te možnosti), da vadi sprostitvene tehnike in počasi predela vzroke težav.

Izid zdravljenja

Navadno se da panično motnjo uspešno pozdraviti , vendar če odlašamo z zdravljenjem, se lahko razvije agorafobija, ko si posameznik v strahu, da ne bi dobil napada, ne upa več iti od doma.

 

  • Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

Nastanek

Posttravmatska stresna motnja nastane kot posledica travmatičnega dogodka, ki povzroči močene občutke strahu in nemoči. Pogosto simptomi nastanejo takoj po neljubem dogodku, včasih pa lahko traja leta, da se bolezen razvije. Simptomi se morajo kazati vsaj 1 mesec, da se lahko sploh postavi diagnozo.

Simptomi

Osebe s to motnjo svojo travmo podoživljajo v obliki nočnih mor, obsesivnih misli in bujnih spominov. Prav tako je prisotno izogibanje situacijam ali ljudem, ki osebo spominjajo na dogodek (npr. po avtomobilski nesreči si ne upajo več voziti). Osebo s PTSM se polaščajo tudi občutki tesnobe, hkrati jo lahko splašijo tudi nenadni zvoki.

Zdravljenje

Zdravljenje je najbolj učinkovito s psihoterapijo, čeprav se lahko predpišejo pomirjevala, da se med zdravljenjem blaži simptome.

Izid zdravljenja

Običajno se ta motnja uspešno pozdravi, je pa odvisno tudi od tega ali je travmatičen dogodek trajal dolgo (vojna, zloraba) ali pa se je zgodil enkrat (nesreča).

 

  • Obsesivna kompulzivna motnja (OKM)

okm-anksiozne-motnjeNastanek

Vzroki za nastanek te motnje so tako biološko kot psihološko pogojeni.

Simptomi

Glavni pokazatelj te motnje so obsesije (vztrajne, nerazumne in nekontrolirane misli) in kompulzije (dejanja, ki naj bi odstranila te obsesije). Dober primer je, ko oseba nenehno misli, da je umazana, okužena in teh misli ne more kontrolirat. Da bi se počutila bolje, si pretirano umiva roke in se s tem začasno pomiri. Da lahko govorimo o OKM, morajo te situacije posameznika ovirati pri normalnem delovanju tekom dneva (zamujanje od doma, ker si posameznik predolgo umiva roke, saj ima občutek, da so preveč umazane, da bi zapustil dom).

Zdravljenje

Posameznikom z obsesivno kompulzivno motnjo se pogosto predpisuje zdravila. Pomaga tudi psihoterapija, saj po terapijah posamezniki pogosto občutijo, da imajo stvari v rokah in se bolje soočajo s stresom ter predvsem raziščejo ozadje teh misli.

  • Izid zdravljenja

Zdravljenje te motnje je bolj težavno in je odvisno od tega kako se posameznik odziva na zdravila in kako globoko zakoreninjene so težave.

 

  • Agorafobija

agorafobija-anksiozne-motnjeNastanek in razvoj

Agorafobija se lahko razvije iz preprostih fobij ali pa je posledica močne travme. Pogosto je rezultat več paničnih napadov (glej panična motnja).

Simptomi

Agorafobijo zaznamujeta, tako kot ostale fobije, močna anksioznost in strah. Od drugih fobij se razlikuje po tem, da se strahovi posplošijo na več situacij. Pri tej motnji gre za posameznikov strah pred zaprtim prostorom, iz katerega je pobeg težek, pomoč ob morebitnem paničnem napadu pa je težko dostopna. Pri agorafobiji tako ločimo motnjo, pri kateri so prisotni panični napadi in tisto, pri kateri panični napadi niso prisotni. Pogosto se oseba izogiba situacij, ki bi lahko sprožile anksioznost in v resnih primerih redko zapusti svoj dom.

Zdravljenje

Zdravljenje lahko vključuje tehnike zmanjšanja anksioznosti, s ciljem nadzorovati občutke anksioznosti in strahu. Ostali pristopi od posameznika zahtevajo, da se spopade s svojo anksioznostjo in jo predela tako, da preuči svoje osebne izkušnje (predvsem tudi tiste iz otroštva).

Izid zdravljenja

Zdravljenje te motnje je lahko zelo uspešno, če se oseba zaveda nastanka te motnje. Pomembno je , da se oseba, če so strahovi nerealni, zaveda tega dejstva.

 

  • Fobije

fobija-anksiozne-motnjeNastanek

Pogosto so fobije posledica neljubega dogodka.Fobije lahko nastanejo zavedno ali nezavedno.

Simptomi

Vključujejo lahko močno anksioznost in strah v povezavi s situacijo, predmetom ter izogibanje tem situacijam. Da se postavi diagnoza, morajo te fobije ovirati posameznika pri vsakodnevnem življenju (dati odpoved, ker se morate peljati z dvigalom).

Zdravljenje

Najprimernejše je zdravljenje s pomočjo terapevta, ki posameznika preko najrazličnejših vaj vodi skozi situacije, ki so podobne tistim, ki jih je posameznik doživel in pri njem izzovejo fobije. Prav tako je priporočljivo preučiti in raziskati, kje natančno so vzroki za nastale fobije.

Izid zdravljenja

Zdravljenje fobij je lahko zelo uspešno.


Preberite še ...

Kaj je avtogeni trening?